Področje uporabe

Te smernice se uporabljajo v zvezi z ureditvami upravljanja investicijskih podjetij, kakor določa Direktiva (EU) 2019/2034, vključno z njihovo organizacijsko strukturo in ustreznimi ravnmi odgovornosti, ter tudi v zvezi s postopki za odkrivanje, upravljanje, spremljanje in poročanje vseh tveganj³ , ki so jim ali bi jim investicijska podjetja lahko bila izpostavljena, in v zvezi z ureditvijo notranjih kontrol.

³ Vsako sklicevanje na tveganja v teh smernicah bi moralo vključevati vsa tveganja, ki so jim investicijska podjetja izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, vključno s tveganji za stranke, tveganji za trg, tveganji za investicijsko podjetje in likvidnostnimi tveganji, operativna tveganja, vključno s pravnimi tveganji in tveganji IT, ter tveganja izgube ugleda, okoljska, socialna in upravljavska tveganja ter tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

Te smernice se uporabljajo na posamični in konsolidirani podlagi v okviru področja uporabe, določenega v skladu z členom 25 Direktive (EU) 2019/2034.

Namen teh smernic je zajeti vse obstoječe sisteme upravljanja, pri čemer ne spodbujajo nobene posebne strukture. Te smernice ne posegajo v splošno porazdelitev pristojnosti na podlagi nacionalnega prava gospodarskih družb. V skladu s tem bi se morale uporabljati ne glede na uporabljeni sistem upravljanja (enotirni in/ali dvotirni sistem upravljanja in/ali drug sistem) v posameznih državah članicah. Upravljalni organ, kakor je opredeljen v točkah (23) in (24) člena 3(1) Direktive (EU) 2019/2034, bi moral imeti vodstveno (izvršno) in nadzorno (neizvršno) funkcijo⁴ .

⁴ Glej tudi uvodno izjavo 27 Direktive 2019/2034/EU.

Izraza „upravljalni organ v vodstveni funkciji“ in „upravljalni organ v nadzorni funkciji“ se v teh smernicah ne nanašata na nobeno posebno strukturo upravljanja, sklicevanja na vodstveno (izvršno) ali nadzorno (neizvršno) funkcijo pa bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na organe ali člane upravljalnega organa, odgovorne za navedeno funkcijo v skladu z nacionalno zakonodajo. Pri izvajanju teh smernic bi morali pristojni organi upoštevati nacionalno pravo družb in po potrebi navesti, na kateri organ ali člane upravljalnega organa bi se morale nanašati navedene funkcije.

V državah članicah, kjer upravljalni organ izvršno funkcijo v celoti ali delno prenese na osebo ali notranji izvršni organ (npr. na glavnega izvršnega direktorja, poslovodno ekipo ali izvršni odbor), bi se moralo za osebe, ki te izvršne funkcije opravljajo in usmerjajo delo institucije na podlagi zadevnega pooblastila, šteti, da opravljajo vodstveno funkcijo upravljalnega organa. Za namene teh smernic se vsako sklicevanje na upravljalni organ v vodstveni funkciji razume, kot da vključuje tudi člane izvršnega organa ali izvršnega direktorja, kot so opredeljeni v teh smernicah, tudi če niso bili predlagani ali imenovani za formalne člane organa ali organov upravljanja zadevnega investicijskega podjetja v skladu z nacionalno zakonodajo.

V državah članicah, kjer nekatere odgovornosti izvajajo neposredno delničarji, člani ali lastniki investicijskih podjetij, ne pa upravljalni organ, bi morala investicijska podjetja zagotoviti, da se take odgovornosti in z njimi povezane odločitve izvajajo čim bolj v skladu s temi smernicami, ki se uporabljajo za upravljalni organ.

Opredelitve glavnega izvršnega direktorja, glavnega finančnega direktorja in nosilca ključnih funkcij, ki se uporabljajo v teh smernicah, so le funkcionalne in niso namenjene temu, da se predpiše imenovanje takih direktorjev ali da se vzpostavijo taki položaji, razen če je tako določeno v ustrezni zakonodaji EU ali nacionalni zakonodaji.