1 Vloga in odgovornosti upravljalnega organa

Upravljalni organ mora biti končno in v celoti odgovoren za investicijsko podjetje ter določa, nadzira in je odgovoren za izvajanje ureditev upravljanja, kakor so navedene zlasti v členih 26, 28 in 29 Direktive (EU) 2019/2034, ki v investicijskem podjetju zagotavljajo učinkovito in skrbno upravljanje investicijskega podjetja.

Naloge upravljalnega organa morajo biti jasno določene in morajo ločevati med nalogami vodstvene (izvršne) funkcije in nadzorne (neizvršne) funkcije. Odgovornosti in dolžnosti upravljalnega organa bi morale biti opisane v pisnem dokumentu, ki ga ustrezno potrdi upravljalni organ. Vsi člani upravljalnega organa bi morali dobro poznati strukturo in odgovornosti upravljalnega organa ter razdelitev nalog med različnimi funkcijami upravljalnega organa in njegovih odborov in komisij, kjer je to ustrezno.

Nadzorna in vodstvena funkcija upravljalnega organa bi morali učinkovito sodelovati. Obe funkciji bi si morali zagotavljati dovolj informacij, da lahko opravljata svoji vlogi. Z namenom zagotavljanja ustreznega ravnovesja pri odločanju upravljalnega organa ne bi smel prevladovati en član ali majhna skupina članov.

Brez poseganja v naloge in odgovornosti, ki jih upravljalnemu organu dodeljuje Direktiva (EU) 2014/65, bi morale odgovornosti upravljalnega organa vključevati določanje, potrjevanje in nadziranje izvajanja:

• a. splošne poslovne strategije in ključnih politik investicijskega podjetja v veljavnem pravnem in regulativnem okviru ob upoštevanju dolgoročnih finančnih interesov in kapitalske ustreznosti investicijskega podjetja;
• b. splošne strategije tveganj, vključno z nagnjenostjo investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj in njegovo ureditvijo upravljanja tveganj, vključno s primernimi politikami in postopki, ob upoštevanju makroekonomskega okolja in poslovnega cikla investicijskega podjetja ter ukrepov za zagotavljanje, da je zagotovljeno, da upravljalni organ namenja dovolj časa problematiki upravljanja tveganj; primernega in učinkovitega notranjega upravljanja ter ureditve notranjih kontrol, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo in dobro delujoče mehanizme notranjih kontrol. Taki mehanizmi bi morali vključevati trajno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti ter, kjer je ustrezno in sorazmerno v skladu z naslovom I, funkciji upravljanja notranjih tveganj in notranje revizije, ki imata na voljo dovolj pooblastil, dovolj visok položaj in dovolj virov za neodvisno opravljanje svojih funkcij, ter zagotavljati skladnost z veljavnimi regulativnimi zahtevami v okviru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter tudi cilji za upravljanje likvidnosti investicijskega podjetja;
• c. politike prejemkov, ki je skladna z načeli prejemkov, določenimi v členih 26 in od 30 do 33 Direktive (EU) 2019/2034 in v smernicah EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu z Direktivo (EU) 2019/2034⁷ ;
• d. ureditev, namenjenih zagotavljanju učinkovitega izvajanja posameznih in skupnih ocen primernosti upravljalnega organa, zagotavljanju ustreznega načrtovanja sestave in nasledstva upravljalnega organa ter zagotavljanju, da upravljalni organ učinkovito opravlja svoje funkcije⁸ ;
• e. postopka izbire in ocene ustreznosti nosilcev ključnih funkcij⁹ ;
• f. ureditev za zagotavljanje notranjega delovanja posameznih odborov in komisij upravljalnega organa, kjer se ustanovijo, s podrobnim opisom:

• g. kulture tveganj v skladu z oddelkom 8 teh smernic v zvezi z zavedanjem o tveganjih in prevzemanjem tveganj v investicijskem podjetju;
• h. korporativne kulture in vrednot v skladu z oddelkom 9, ki spodbujajo odgovorno in etično ravnanje, vključno s kodeksom ravnanja ali podobnim aktom;
• i. politike nasprotja interesov na ravni investicijskega podjetja v skladu z oddelkom 10 in za zaposlene v skladu z oddelkom 11 ter
• j. ureditev, namenjenih zagotavljanju celovitosti sistemov računovodskega in finančnega poročanja, vključno s finančno in operativno kontrolo ter skladnostjo s predpisi in ustreznimi standardi.

⁷ Smernice EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu z direktivo o investicijskih podjetjih.

⁸ Glej tudi skupne smernice organov ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

⁹ Glej tudi skupne smernice organov ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

Upravljalni organ bi moral pri določanju, potrjevanju in nadziranju izvajanja vidikov, navedenih v odstavku 25, poskušati zagotoviti, da poslovni model in ureditve upravljanja, vključno z ureditvijo upravljanja tveganj, upoštevajo tveganja, ki so jim investicijska podjetja izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, ali tveganja, ki jih predstavljajo ali bi jih lahko predstavljala za druge¹⁰ . Investicijska podjetja bi morala pri upoštevanju vseh tveganj upoštevati vse ustrezne dejavnike tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki tveganj. Investicijska podjetja bi morala upoštevati, da navedeni dejavniki tveganj lahko povečajo njihova bonitetna tveganja¹¹ . Taki okoljski, socialni in upravljavski dejavniki tveganj vključujejo npr. pravna tveganja na področju pogodbenega ali delovnega prava, tveganja, povezana z morebitnimi kršitvami človekovih pravic, ali druge okoljske, socialne in upravljavske dejavnike tveganj, ki lahko vplivajo na državo, v kateri ima sedež ponudnik storitev, in njeno zmožnost zagotavljanja dogovorjenih ravni storitev.

¹⁰ Glej člen 26 Direktive (EU) 2019/2034.

¹¹ Glej dokument za razpravo EBA o upravljanju in nadzoru okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, objavljen v skladu s členom 98(8) direktive o kapitalskih zahtevah, v katerem je opisano, kako EBA razume okoljska, socialna in upravljavska tveganja, ter so navedena priporočila za ureditve, postopke, mehanizme in strategije, ki jih morajo institucije izvajati za opredelitev, oceno ter upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj.

Upravljalni organ bi moral nadzorovati postopek razkritja in komuniciranja z zunanjimi deležniki ter pristojnimi organi.

Vsi člani upravljalnega organa bi morali biti obveščeni o celotni dejavnosti, finančnem stanju in stanju investicijskega podjetja na področju tveganj, ob upoštevanju gospodarskega okolja, ter o vseh sprejetih odločitvah, ki pomembno vplivajo na poslovanje investicijskega podjetja.

Član upravljalnega organa je lahko odgovoren za funkcijo notranje kontrole, kot je navedeno v naslovu V, oddelek 18.1, če ta član nima drugih pooblastil, ki bi ogrožala njegove dejavnosti na področju notranje kontrole in neodvisnost funkcije notranje kontrole.

Upravljalni organ bi moral spremljati, redno pregledovati in obravnavati vse ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju postopkov, strategij in politik, povezanih z odgovornostmi, navedenimi v odstavkih 25 in 26. Ureditev notranjega upravljanja in njegovo izvajanje bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati, ob upoštevanju načela sorazmernosti, kot je podrobneje pojasnjeno v naslovu I. Če na investicijsko podjetje vplivajo večje spremembe, je treba opraviti temeljitejši pregled.

Če so investicijska podjetja pravne osebe in jih upravlja ena sama fizična oseba v skladu z njihovimi ustanovnimi pravili in nacionalno zakonodajo, bi bilo treba sklicevanja v teh smernicah na upravljalni organ razlagati tako, da se nanašajo na tisto eno samo osebo, ki je odgovorna za izvajanje nadomestnih ureditev za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja takega investicijskega podjetja ter ustrezno obravnavanje ureditev notranjega upravljanja.