3. Splošne specifikacije v zvezi z zbiranjem podatkov o zaposlenih z visokimi prejemki

Podjetja bi morala predložiti podatke o zaposlenih z visokimi prejemki za vsako državo članico, v kateri so zaposleni z visokimi prejemki, in za vsak plačilni razred 1 milijona EUR (npr. 1 milijon EUR do manj kot 2 milijona EUR; 2 milijona EUR do manj kot 3 milijone EUR itd.). Vsakega zaposlenega z visokimi prejemki bi bilo treba razvrstiti v plačilni razred glede na njegove skupne prejemke, dodeljene za poslovno leto.

Podjetja bi morala zahtevane informacije predložiti na podlagi podatkov, izraženih v eurih, glede na stanje ob koncu leta. Sporočeni zneski bi morali biti natančni in ne zaokroženi (npr. 1 234 567,00 EUR in ne 1,2 milijona EUR).

Poročati bi bilo treba o vseh zaposlenih, ki so za poslovno leto prejeli 1 milijon EUR ali več, tudi če je zadevni zaposleni zapustil podjetje pred koncem poslovnega leta ali če se znesek 1 milijona EUR doseže zgolj zaradi dodelitve zajamčenih variabilnih prejemkov ali odpravnine.

Kadar podatke o zaposlenih z visokimi prejemki sporočajo podjetja, ki finančne podatke razkrijejo v valuti, ki ni EUR, bi bilo treba za pretvorbo zneskov, ki jih je treba sporočiti, uporabiti menjalni tečaj, ki ga Komisija uporabi za finančno načrtovanje in proračun za december v letu poročanja.

Število zaposlenih z visokimi prejemki bi bilo treba sporočiti kot število fizičnih oseb (skupno število), ne glede na število delovnih ur, na katerem temelji njihova pogodba. Pri zaposlenih z visokimi prejemki bi bilo treba sporočiti dodeljene prejemke v eurih, elemente prejemkov, državo članico, funkcijo ali poslovno področje in odgovornost.

Število zaposlenih v vrstici „Število zaposlenih, ki opravljajo kontrolne funkcije“ bi moralo vključevati vse zaposlene z visokimi prejemki na kontrolnih funkcijah znotraj poslovnih enot in na neodvisnih funkcijah spremljanja skladnosti poslovanja, upravljanja tveganj in notranje revizije.

Zaposlene z visokimi prejemki bi bilo treba razvrstiti glede na državo članico, funkcijo ali poslovno področje in odgovornost, na področju katere opravljajo večino svojih poslovnih dejavnosti. Polni znesek prejemkov, dodeljenih zadevnemu zaposlenemu z visokimi prejemki znotraj skupine ali podjetja, ki poroča, je treba sporočiti pod to državo članico, funkcijo ali poslovnim področjem in odgovornostjo. Če imata dve ali več področij za nekega zaposlenega z visokimi prejemki enako težo, bi moralo podjetje pri uvrstitvi zaposlenega z visokimi prejemki in njegovega prejemka upoštevati uvrstitev drugih zaposlenih z visokimi prejemki, da bi poročilo najbolje odražalo porazdelitev zaposlenih z visokimi prejemki znotraj podjetja.

Informacije o prejemkih zaposlenih z visokimi prejemki in posebne elemente variabilnih prejemkov bi bilo treba predložiti za vse zaposlene z visokimi prejemki, ne glede na to, ali gre za opredeljene zaposlene ali ne. Enako velja za zaposlene z visokimi prejemki iz Priloge I, ki so vključeni v poseben okvir za prejemke v skladu s členom 109(4) Direktive 2013/36/EU in o katerih se poroča tudi v Prilogi II, pri katerih bi bilo treba prejemke, dodeljene v „nedenarnih instrumentih, ki odražajo instrumente upravljanih portfeljev“, ali prejemke, dodeljene v okviru „odobrenih alternativnih ureditev“, v Prilogi I razvrstiti med „druge instrumente“.

Zaposlene z visokimi prejemki, ki poklicno dejavnost opravljajo hkrati v EU ter zunaj nje, bi bilo treba uvrstiti pod državo članico le, če glavni del te dejavnosti opravljajo v EU. V nasprotnem primeru zaposleni ne bi smel biti sporočen kot zaposleni z visokimi prejemki.

Prejemke bi bilo treba med fiksne in variabilne razvrstiti v skladu z oddelkom 7 smernic organa EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu z Direktivo 2013/36/EU ter oddelkom 7 smernic organa EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu z Direktivo (EU) 2019/2034, kot je ustrezno.

Pri nedenarnih postavkah prejemkov bi bilo treba sporočiti njihovo denarno vrednost (npr. obdavčeni znesek) ter jih uvrstiti med „druge oblike“ prejemkov.

Odpravnine, zajamčene variabilne prejemke in posebne pokojninske ugodnosti bi bilo treba vključiti v vsoto variabilnih prejemkov ter jih predložiti v delu preglednice, ki vsebuje dodatne informacije.

Pri zbiranju podatkov o zaposlenih z visokimi prejemki bi bilo treba o teh zaposlenih poročati kot o „opredeljenih“ zaposlenih, če jih podjetja štejejo za opredeljene na konsolidirani ali posamični ravni, ob upoštevanju naslednjega:

• a. v Prilogi I