2.2 Izračun rezultata v okviru SREP

Pri stojni organi bi morali izračunati rezultate tveganja in sposobnosti delovanja, da se povzamejo rezultati ocene različnih kategorij tveganja in elementov v okviru SREP.

Pri ocenjevanju posameznih kategorij tveganja in elementov SREP bi morali pristojni org ani uporabiti razpon rezultatov, tj. 1 (nizko tveganje), 2 (srednje nizko tveganje), 3 (srednje visoko

9 Smernice organa EBA o razlagi različnih okoliščin, v katerih se za institucijo šteje, da propada ali bo verjetno propadla, v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU (EBA/GL/2015/07). 10 tveganje) in 4 (visoko tveganje), ki odražajo nadzorniško mnenje na podlagi ustreznih tabel za izračun rezultatov v vsakem naslovu za posamezne elemente. Pristojni organi bi morali „merila“ iz teh tabel uporabiti za utemeljitev nadzorniške presoje (investicijskemu podjetju za rezultat „1“ ni treba izpolnjevati vseh „meril“, povezanih z rezultatom „1“) in/ali bi jih morali nadalje razviti ali vključiti dodatna merila. Pristojni organi bi morali z rezultatom „4“ izraziti najslabšo možno oceno (rezultat „4“je treba dodeliti tudi, če je položaj investicijskega podjetja slabši, kot je predvideno v „merilih“ za rezultat „4“).

Pristojni organi lahko pri svojem izv ajanju smernic za namene notranje uporabe, kot je načrtovanje sredstev, uvedejo bolj razčlenjen izračun rezultata, če se spoštuje splošni okvir za izračun rezultata iz teh smernic.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se vsi rezultati pregledujejo redno, tj. vsaj tako pogosto, kot je določeno v oddelku 2.4, in da se v primeru pomembnih novih ugotovitev ali razvoja dogodkov pregledajo brez nepotrebnega odlašanja.

2.2.1 Rezultati tveganja

Pristojni organi bi morali izračunati rezultate tveganja za posamezna tv eganja za kapital v skladu z merili, določenimi v naslovu 6, ter rezultate za tveganje za likvidnost in financiranje v skladu z merili, določenimi v naslovu 8. Ti rezultati predstavljajo verjetnost, da bo imelo tveganje pomemben bonitetni vpliv na investic ijsko podjetje po upoštevanju kakovosti kontrol tveganj za ublažitev tega vpliva (tj. preostalega tveganja), vendar pred upoštevanjem zmožnosti investicijskega podjetja, da zmanjša tveganje z razpoložljivimi kapitalskimi ali likvidnostnimi viri.

Pristojni organi bi morali rezultat tveganja izračunati predvsem na podlagi ocene tveganja pri delovanju, vendar pa bi morali upoštevati tudi ugotovitve o upravljanju tveganj in kontrolah. Zlasti ustreznost upravljanja in kontrole lahko tveganje za znaten bonitetni vpliv zmanjšajo ali

• – v izjemnih primerih – povečajo (tj. v ugotovitvah o tveganju pri delovanju je lahko stopnja tveganja podcenjena ali precenjena, odvisno od ustreznosti upravljanja in kontrol).

Pri izvajanju teh smernic lahko pristojni organi stopnje tveganja pri delovanju ter kakovost upravljanja tveganja in kontrol ocenijo ločeno (tako dobijo vmesne in neto rezultate) ali skupaj (pri čemer dobijo samo neto rezultate tveganja). Pristojni organi lahko uvedejo tudi metodologije za združevanje posameznih rezultatov tveganj za kapital, likvidnost in financiranje.

2.2.2 Rezultati sposobnosti delovanja

Pristojni organi bi morali ločeno izračunati rezultate, s katerimi se povzame stopnja tveganja za sposobnost delovanja investicijskega podjetja na podlagi rezultatov ocene štirih elementov SREP:

• a. poslovnega modela in strategije, v skladu z merili, določenimi v naslovu 4;
• b. notranjega upravljanja in kontrol na ravni celotnega investicijskega podjetja, v skladu z merili, določenimi v naslovu 5;
• c. kapitalske ustrezn osti, v skladu z merili, določenimi v naslovu 7, in 11
• d. likvidnostne ustreznosti, v skladu z merili, določenimi v naslovu 9.

Pri kapitalski in likvidnostni ustreznosti ti rezultati predstavljajo nadzorniški vidik sposobnosti kapitalskih in likvidnostnih virov investicijskega podjetja za blažitev/kritje posameznih tveganj za kapital in likvidnost, kot je določeno v naslovih 6 in 8.

Pristojni organi bi morali izračunati tudi skupni rezultat SREP v skladu z merili, določenimi v naslovu 10. Ta rezultat bi bilo treba izračunati na podlagi nadzorniške presoje in bi moral predstavljati nadzorniško mnenje o splošni sposobnosti delovanja investicijskega podjetja.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da izračuni rezultatov poslovnega modela, notranjega upravljanja in ko ntrole, kapitalske ustreznosti, likvidnostne ustreznosti in skupnega rezultata SREP izpolnjujejo naslednje cilje:

• a. opredelitev verjetnosti, da bi bilo treba sprejeti nadzorniške ukrepe za obravnavo pomislekov v skladu z merili iz naslova 10;
• b. sprožitev odločitve o tem, ali se po potrebi uporabijo ukrepi za zgodnje posredovanje v skladu s Smernicami organa EBA o sprožilnih dejavnikih za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje, in
• c. pomoč pri prednostnem razvrščanju in načrtovanju nadzorniških virov ter določanju prednostnih nalog.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da skupni rezultat SREP, dodeljen na podlagi enotnega pregleda nevarnosti zaradi elementov SREP, izraža splošno sposobnost delovanja investicijskega podjetja, vključno s tem, ali investicijsko podjetje propada ali bo verjetno propadlo.

Kadar rezultat skupne ocene SREP nakazuje, da je mogoče šteti, da investicijsko podjetje propada ali bo verjetno propadlo, bi morali uporabiti rezultat „F“ in po potrebi upoštevati proces vključitve organov za reševanje, kot je opredeljen v členu 32 Direktive 2014/59/EU.