7.2 Določitev d odatnih kapitalskih zahtev

Pristojni organi bi morali določiti dodatne kapitalske zahteve za znatna tveganja in elemente tveganj, ki izhajajo iz dejavnosti investicijskega podjetja, ob upoštevanju vseh položajev iz člena 40(1) Direktive (EU) 2019/2034, vključno z naslednjimi:

• a. tveganja ali elementi tveganj, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno ali jih predstavlja za druge, niso kriti ali niso v zadostni meri kriti z ustreznimi zneski, vrstami in porazdelitvijo kapitala v skladu z deloma 3 in 4 Ured be (EU) 2019/2033;
• b. pomanjkljivosti v ureditvah, postopkih, mehanizmih in strategijah investicijskih podjetij, če teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti v ustreznem časovnem okviru;
• c. pomanjkljivosti v prilagoditvah v zvezi s preudarnim vrednotenjem trgovalne knjige, da bi lahko investicijsko podjetje v kratkem obdobju prodalo ali zavarovalo svoje pozicije, ne da bi pri tem v običajnih tržnih pogojih utrpelo večje izgube;
• d. investicijsko podjetje ne izpolni zahteve glede uporabe dovoljenih notranjih modelov, kar bi privedlo do neustrezne ravni kapitala, in
• e. investicijskemu podjetju večkrat ne uspe vzpostaviti ali ohraniti ustrezne ravni dodatnega kapitala, kot je določeno v členu 41 Direktive (EU) 2019/2034.

Skupni obseg dodatne kapitalske zahteve mora biti vsota vseh dodatnih kapitalskih zahtev, ki jih določijo pristojni organi in zajemajo vse položaje iz prejšnjega odstavka.

7.2.1 Določitev dodatnega kapitala za kritje tveganj ali elementov tveganj, ki niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti z deloma 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033

Pristojni organi morajo po opravljeni oceni tveganja iz naslova 6 določiti raven dodatne kapitalske zahteve za kritje tveganj ali elementov tveganj, ki niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti z deloma 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033 in ki so dodatno opredeljeni v delegiranih regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu s členom 40(6) Direktive (EU) 2019/2034.

Pristojni organi bi se morali pri opredelitvi, oceni in količinski opredelitvi takih tveganj ali elementov tveganj opreti na naslednje vire informacij:

• a. za investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, skupine investicijskih podjetij ter za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo ta merila, kadar

77 pristojni organ meni, da je to primerno – ICARAP ali konsolidirani ICARAP v primeru skupin investicijskih podjetij, natančneje njegov element ICAAP, ter rezultate ocene, ki jo je izvedel pristojni organ, vključno z izračuni ICAAP, kadar se štejejo za zanesljive ali delno zanesljive v skladu z odstavki 279 do 282 ;

• b. za investicijska podjetja, za katera velja Direktiva 2014/59/EU – načrt sanacije in rezultate ocene, ki jo je izvedel pristojni organ, ob upoštevanju zahtev za načrte sanacije, ki veljajo za investicijsko podjetje, ki se pregleduje;
• c. nadzorniško poročanje;
• d. rezultate nadzorniške ocene in morebitne izračune primerjalnih vrednosti;
• e. rezultate vseh ustreznih prejšnjih nadzorniških dejavnosti in
• f. vse druge ustrezne vhodne podatke, vključno s tistimi, ki izhajajo iz stikov in dialogov z investicijskim podjetjem, javnih tržnih študij ali sektorskih in portfeljskih pogledov.

Kot je navedeno v odstavku 276 , točka (a), bi morali pristojni organi upoštevati ICAAP in rezultate njegove ocene kot enega ključnih vhodnih podatkov za opredelitev in oceno tveganj in elementov tveganj iz nereguliranih in reguliranih dejavnosti, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno ali jih predstavlja za stranke in trge. Pri količinski opredelitvi zneska kapitala, ki se šteje za ustreznega, in morebitne dodatne kapitalske zahteve je treba med drugimi vhodnimi podatki upoštevati izračune ICAAP, če se štejejo za zanesljive ali delno zanesljive.

Kot je navedeno v odstavku 276 , točka (b), bi morali pristojni organi po potrebi upoštevati načrt sanacije in njegovo oceno, da bi podprli določitev kapitala, ki s e šteje za ustreznega za likvidacijo, skladno s predpisi, kot je dodatno opredeljeno v delegiranih regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu s členom 40(6) Direktive (EU) 2019/2034. Natančneje, pristojni organ bi moral uporabiti vhodne podatke iz načrta sanacije, da bi opredelil ključna poslovna področja in kritične funkcije, postopke sanacije, ureditve upravljanja, operativne ukrepe in scenarije. Scenarije, uporabljene v načrtu sanacije, lahko uporabijo tako, da povečajo njihova stopnjo resnosti, da se doseže scenarij likvidacije.

Izračuni ICAAP

Pristojni organi bi morali oceniti, ali ICAAP zajema:

• a. tveganja ali elemente tveganj, ki jim je investicijsko podjetje ali skupina investicijskih podjetij izpostavljena ali jih predstavlja za druge in ki izhajajo iz njegovih ali njenih reguliranih ali nereguliranih poslov in dejavnosti; in
• b. potrebne ukrepe in vire, pa tudi tveganja ali elemente tveganj, ki bi se lahko pojavili pri postopku likvidacije, skladne s predpisi.

Pristojni organi bi morali oceniti zanesljivost izračunov ICAAP, povezanih z odstavkom 279 , točki (a) in (b), tako, da določijo, ali so dovolj: 78

• a. skladni: količinsko opredeljena tveganja morajo biti sorazmerna s poslovnim modelom, sestavo portfelja in strategijo trgovanja investicijskega podjetja;
• b. razčlenjeni: metodologije ICAAP bi morale omogočati razčlenitev izračunov vsaj glede na kategorijo tveganja²¹ , po možnosti razčlenjeni glede na vsako tvegan je posebej in ne bi smeli predstavljati le enega izračuna (ekonomskega kapitala), ki zajema vsa tveganja;
• c. verodostojni: uporabljeni izračuni/metodologije bi morali dokazano zajemati tveganje, ki ga želijo obravnavati, ter temeljiti na znanju in izkušnjah i nvesticijskega podjetja ali po potrebi na primernih modelih in preudarnih predpostavkah;
• d. razumljivi: osnovni dejavniki izračunov/metodologij bi morali biti jasno opredeljeni. Izračun po načelu „črne skrinjice“ ne bi smel biti sprejemljiv, in
• e. primerljivi: pristojni organi bi morali upoštevati metodologije ICAAP za merjenje tveganja ter jih prilagoditi, ali prilagoditev zahtevati od investicijskega podjetja, da se omogoči primerljivost s primerljivimi subjekti in ocenami nadzorniških primerjalnih vrednosti.

P ristojni organi bi morali oceniti tudi zanesljivost izračunov ICAAP, tako da jih primerjajo z rezultatom nadzorniških primerjalnih vrednosti za enaka tveganja ali enake kategorije tveganja, če so dovolj primerljive, in druge ustrezne vhodne podatke.

Izračun ICAAP bi bilo treba šteti za delno zanesljivega, kadar se kljub neizpolnjevanju vseh zgoraj navedenih meril izračun še vedno zdi zelo verodostojen, čeprav bi moralo to veljati le izjemoma in bi morali biti poleg tega sprejeti ukrepi za izboljšanje pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izračunu ICAAP.

Nadzorniške primerjalne vrednosti

Pristojni organi bi morali razviti in uporabiti nadzorniške primerjalne vrednosti za posamezno tveganje kot način za preskušanje izračunov ICAAP za pomembna tveganja ali elemente teh tveganj, ki niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti z deloma 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/2033, ali za nadaljnje podpiranje določanja dodatne kapitalske zahteve po posameznih kategorijah tveganja ali po možnosti po posameznih tveganjih, zlasti kadar se izračuni ICAAP za ta pomembna tveganja ali elemente takih tveganj štejejo za nezanesljive ali niso na voljo.

Ob upoštevanju bremena izvajanja za pristojne organe bi bilo treba razviti nadzorniške primerjalne vrednosti, pri katerih je mogoče zagotoviti preudaren, dosleden, pregleden in primerljiv ukrep za primerjavo med investicijskimi podjetji glede na kapital, ki se šteje za ustreznega za določeno kategorijo ali element tveganja.

21 Kategorije tveganja zajemajo tveganja, povezana z likvidacijo, skladno s predpisi, tveganja za stranke, tveganja za trge, tveganja za podjetja in druga tveganja, dodatno opredeljena v delegiranih regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu s členom 40(6) Direktive (EU) 2019/2034. 79

Glede na vrsto različnih poslovnih modelov, ki jih glede na velikost in za pletenost uporabljajo investicijska podjetja, rezultat nadzorniških primerjalnih vrednosti morda ni primeren v vsakem primeru za vsako investicijsko podjetje. Pristojni organi bi morali to obravnavati z uporabo najustreznejše primerjalne vrednosti, kadar je na voljo več možnosti, in z uporabo presoje rezultata primerjalne vrednosti, da se upoštevajo vidiki, specifični za poslovni model in investicijsko podjetje.

Kadar pristojni organi pri določanju dodatne kapitalske zahteve upoštevajo nadzorniške primerjalne vrednosti kot del dialoga, bi morali investicijskega podjetju pojasniti utemeljitev in splošna osnovna načela, na katerih temeljijo primerjalne vrednosti.

Drugi pomembni vhodni podatki

Pristojni organi bi morali uporabiti druge pomembne vhodne podatke v podporo določanju dodatnih kapitalskih zahtev za posamezno kategorijo tveganja ali posamezno tveganje. Drugi pomembni vhodni podatki lahko vključujejo primerjave med primerljivimi subjekti ali druga pomembna poročila in študije.

Drugi pomembni vhodni podatki bi morali spodbuditi pristojne organe, da ponovno ocenijo ustreznost/zanesljivost izračuna ICAAP/primerjalne vrednosti za posamezno tveganje ali kategorijo tveganj in/ali prilagodijo rezultat, kadar obstajajo dvomi glede njegove to čnosti.

Za zagotovitev skladnosti pri določanju dodatne kapitalske zahteve za posamezno kategorijo tveganja ali tveganje bi morali pristojni organi uporabiti enake skupine primerljivih subjektov, vzpostavljene za analizo tveganj za kapital iz naslova 6.

Ka dar pristojni organi upoštevajo druge pomembne vhodne podatke za določanje dodatne kapitalske zahteve kot del nadzorniškega dialoga, bi morali investicijskemu podjetju pojasniti utemeljitev in splošna osnovna načela, na katerih temeljijo uporabljeni vhodni podatki.

7.2.2 Določanje kapitala ali drugi ukrepi za kritje pomanjkljivosti modela, ki se uporabljajo v regulativne namene

Če med rednim pregledovanjem notranjih pristopov v skladu z zahtevami iz člena 37 Direktive (EU) 2019/2034 pristojni organi odkrijejo pom anjkljivosti modela, ki bi lahko povzročile podcenjevanje minimalnih kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) 2019/2033, bi morali določiti dodatno kapitalsko zahtevo za tovrstne pomanjkljivosti, kadar se ugotovi, da je to primernejše od drugih nadzorniških ukrep ov, kot je zahteva za investicijsko podjetje, naj prilagodi svoje modele. Takšno dodatno kapitalsko zahtevo bi bilo treba določiti le kot začasen ukrep, dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti.

7.2.3 Določanje kapitala ali drugi ukrepi za kritje pomanjkljivosti p ri prilagajanju preudarnega vrednotenja trgovalne knjige

Če pristojni organi med pregledovanjem v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034 in po izvedbi ocene tveganja iz naslova 6 odkrijejo pomanjkljivosti preudarnega 80 vrednotenja pozicij iz trgovalne k njige investicijskega podjetja, ki bi lahko povzročile podcenjevanje zahteve K- NPR, določene v členu 22 Uredbe (EU) 2019/2033, bi morali določiti dodatno kapitalsko zahtevo za kritje tovrstnih pomanjkljivosti. Takšno dodatno kapitalsko zahtevo bi bilo treba določiti le, če je primernejša od katerega koli nadzorniškega ukrepa, in bi jo bilo treba ohraniti samo kot začasen ukrep, dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti.

7.2.4 Določanje kapitala ali drugi ukrepi za kritje drugih pomanjkljivosti

Pristojni organi bi morali določiti dodaten kapital za kritje pomanjkljivosti pri ureditvah, procesih, mehanizmih in strategijah upravljanja ali drugih pomanjkljivosti, ugotovljenih na podlagi ocene tveganja iz naslovov 4 do 6, kadar se drugi nadzorniški ukrepi štejejo za nezad ostne ali neustrezne za zagotovitev skladnosti z zahtevami. Pristojni organi bi morali takšno dodatno kapitalsko zahtevo določiti le kot začasen ukrep, dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti.

Če investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, večkrat ne vzpostavi ali ohranjanje ustrezne ravni kapitala za kritje smernic glede dodatnega kapitala, sporočenih v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2019/2034, bi mor ali pristojni organi najpozneje dve leti po kršitvi smernic določiti dodatno kapitalsko zahtevo za kritje tega dodatnega tveganja. Pristojni organi lahko to odločitev odložijo, če investicijskemu podjetju dovolijo, da zaradi cikličnih gospodarskih nihanj ali drugih okoliščin, specifičnih za posamezno podjetje, poslujejo pod ravnjo iz smernic.