4.1 Splošne določbe

Institucije bi morale IRRBB obravnavati kot pomembno tveganje ter ga v svojih postopkih za upravljanje tveganja in postopkih ocenjevanja notranjega kapitala vedno izrecno in celovito oceniti.

Institucije bi morale opredeliti svoje izpostavljenosti IRRBB ter zagotoviti, da se ustrezno merijo, spremljajo in nadzorujejo. Institucije bi morale upravljati tveganja, ki izhajajo iz njihovih izpostavljenosti IRRBB, in po potrebi zmanjšati tveganja, ki vplivajo tako na njihovo ekonomsko vrednost kot na mere neto prihodkov od obresti vključno s spremembo tržne vrednosti.

• (ii) CSRBB

Institucije bi morale CSRBB izrecno in celovito oceniti v svojih postopkih za upravljanje tveganja in postopkih ocenjevanja notranjega kapitala.

Institucije bi morale opredeliti svoje izpostavljenosti CSRBB ter zagotoviti, da se ustrezno merijo, spremljajo in nadzorujejo tako na podlagi ekonomske vrednosti kot mer neto prihodkov od obresti vključno s spremembo tržne vrednosti.

• (iii) Mere neto prihodkov od obresti vključno s spremembo tržne vrednosti

Za namene teh smernic bi bilo treba neto prihodke od obresti, na podlagi katerih se izračuna vpliv gibanja obrestne mere ali kreditnega razmika, določiti s prihodki od obresti in odhodki za obresti. Za te namene bi morale institucije upoštevati tudi spremembe tržne vrednosti instrumentov – glede na računovodsko obravnavo (poštena vrednost/nacionalni GAAP) – razvidne iz izkaza poslovnega izida ali neposredno iz lastniškega kapitala (npr. prek drugega vseobsegajočega donosa). Institucije bi morale upoštevati povečanje ali zmanjšanje zneska dobička ali izgube in kapitala v kratkoročnih in srednjeročnih obdobjih, ki je posledica gibanja obrestne mere ali kreditnega razmika.

Sprememba neto prihodkov od obresti bi morala biti razlika med pričakovanimi neto prihodki od obresti v scenariju šoka ali stresa z vidika delujočega podjetja in pričakovanimi neto prihodki od obresti v osnovnem scenariju.⁵ Sprememba tržne vrednosti instrumentov (poštena vrednost/nacionalni GAAP) bi morala biti razlika med pričakovano tržno vrednostjo v scenariju šoka ali stresa z vidika delujočega podjetja in pričakovano tržno vrednostjo v osnovnem scenariju na koncu ocenjenega obdobja.

4.1.2 Drugi vidiki, sorazmernost

⁵ Z vidika ekonomske vrednosti lastniškega kapitala bi morala biti sprememba ekonomske vrednosti lastniškega kapitala razlika med pričakovano ekonomsko vrednostjo lastniškega kapitala v scenariju šoka ali stresa in pričakovano ekonomsko vrednostjo v osnovnem scenariju.

Pri izvajanju smernic bi morale institucije sorazmerno opredeliti svojo obstoječo in prihodnjo izpostavljenost IRRBB in CSRBB, odvisno od ravni, zapletenosti in tveganosti svojih pozicij iz netrgovalne knjige, ob upoštevanju svojega poslovnega modela, strategij in poslovnega okolja, v katerem delujejo ali nameravajo delovati.

Institucije bi morale na podlagi ocene svoje obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB in CSRBB upoštevati elemente in pričakovanja iz tega poglavja 4.1 smernic in poglavij o opredelitvi, izračunu in razporeditvi kapitala za namene IRRBB (poglavje 4.2.2), strategiji upravljanja IRRBB in CSRBB (poglavji 4.2.3 in 4.5.2), merjenju IRRBB z notranjim sistemom merjenja (poglavje 4.3.) in spremljanju CSRBB (poglavje 4.6) ter jih izvajati sorazmerno z obstoječo in prihodnjo izpostavljenostjo IRRBB in CSRBB.

Institucije bi morale pri izvajanju smernic poleg obstoječe in prihodnje izpostavljenosti IRRBB in CSRBB upoštevati tudi svojo splošno raven razvitosti in notranje pristope k upravljanju tveganja, da bi zagotovile, da so njihovi pristopi, postopki in sistemi za upravljanje IRRBB in CSRBB skladni z njihovim splošnim pristopom k upravljanju tveganja ter posebnimi pristopi, postopki in sistemi, ki se izvajajo za upravljanje drugih tveganj.