3 Merila glede ustreznega znanja in izkušenj posameznih članov

Pri ocenjevanju ustreznega znanja in izkušenj upravnega organa kot celote bi moral serviser kreditov oceniti vse posamezne člane organa, da ugotovi, ali imajo skupaj ustrezno znanje in izkušnje za zagotovitev učinkovitega delovanja organa, vključno s tem, ali je vsak član sposoben predstaviti svoja stališča ter razpravljati o strategijah in poslovnih ciljih, ter ali postopki kolektivnega odločanja vključujejo ustrezno razpravo, kritično presojo in nadzor. Za ta namen bi moralo biti v poslovodnem organu dovolj članov, ki imajo znanje na posameznem področ ju, da bi bilo mogoče razpravljati o odločitvah, ki jih je treba sprejeti.

Člani poslovodnega ali upravnega organa bi morali biti na tekočem z razumevanjem poslovanja serviserja kreditov in vsemi zadevnimi tveganji, in sicer v obsegu, ki je sorazmeren z njihovimi odgovornostmi. To vključuje tudi ustrezno poznavanje področij, za katera posamezen član ni neposredno odgovoren, vendar je zanje kolektivno odgovoren skupaj z drugimi člani poslovodnega ali upravnega organa. Najnovejše znanje je mogoče pridobiti z usposabljanjem, poklicnimi izkušnjami in prakso.

Člani poslovodnega ali upravnega organa bi morali popolnoma razumeti ureditev upravljanja serviserja kreditov, svojo vlogo in odgovornosti v njem ter, kjer je primerno, strukturo skupine in vsa morebitna nasprotja interesov, ki bi lahko izhajala iz nje.

Člani poslovodnega ali upravnega organa bi morali biti sposobni prispevati k izvajanju primerne korporativne kulture in kulture tveganj, korporativnih vrednot in ravnanja v poslovodnem ali upravnem organu, da se poslovanje izvaja sposobno in odgovorno.

Pri ocenjevanju ustreznega znanja in izkušenj bi bilo treba upoštevati:

• a. vlogo in naloge funkcije ter zahtevane sposobnosti;
• b. znanje, pridobljeno z izobraževanjem, usposabljanjem in prakso;
• c. praktične in poklicne izkušnje, pridobljene na prejšnjih delovnih mestih in drugih sedanjih direktorskih funkcijah; ter
• d. znanje in izkušnje, ki jih je član pridobil in dokazal s poklicnim ravnanjem.

Upoštevati bi bilo treba stopnjo in profil izobrazbe člana ter njeno morebitno povezavo z bančnimi in finančnimi storitvami ali drugimi zadevnimi področji. Za izobrazbo, ki je ustrezna za sektor finančnih storitev, se lahko na splošno šteje zlasti izobrazb a na področju bančništva in financ, ekonomije, prava, računovodstva, revizije, uprave, finančne regulacije, informacijske tehnologije in kvantitativnih metod.

Ocenjevanje ne bi smelo biti omejeno na stopnjo izobrazbe člana ali dokazilo o določenem času zaposlitve v serviserju kreditov ali drugih podjetjih, odgovornih za upravljanje kreditov in nedonosnih posojil. Opraviti bi bilo treba temeljitejšo analizo prakt ičnih izkušenj člana v zvezi z dejavnostmi serviserja kreditov, saj je znanje, pridobljeno na prejšnjih delovnih mestih, odvisno od narave, velikosti in zapletenosti podjetja ter funkcije, ki jo je član v njem opravljal.

Pri ocenjevanju ustreznega znanja in izkušenj člana bi bilo treba upoštevati teoretične in praktične izkušnje v zvezi z dejavnostjo servisiranja kreditov, zlasti z:

• a. ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami, vključno z nacionalnimi zahtevami glede servisiranja kreditov in izterjave dolgov;
• b. izvršilnimi postopki ter insolvenčnimi in stečajnimi postopki;
• c. varstvom potrošnikov in kreditojemalcev;
• d. zahtevami glede varstva podatkov; in
• e. obveznostmi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kadar so serviserji kreditov določeni kot zavezanci za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima na podlagi določb nacionalnega prava, s katerimi se v nacionalni pravni red prenaša Direktiva (EU) 2015/849.

Pri ocenjevanju ustreznega znanja in izkušenj člana bi bilo treba upoštevati tudi področja znanja, na katerih je potrebno splošno razumevanje za namene vsakodnevnega upravljanja serviserja kreditov, vključno z:

• a. oceno učinkovitosti upravljanja, nadzora in notranjih kontrol serviserja kreditov;
• b. bančnimi in finančnimi dejavnostmi;
• c. pogodbenim pravom;
• d. računovodstvom in revizijo;
• e. tolmačenjem finančnih podatkov, opredelitvijo ključnih vprašanj na podlagi teh podatkov ter ustreznimi kontrolami in ukrepi; in
• f. vodstvenim znanjem.

Pri ocenjevanju praktičnih in poklicnih izkušenj, pridobljenih na prejšnjih delovnih mestih, bi bilo treba še posebej upoštevati naslednje vidike:

• a. naravo funkcije, ki jo je oseba opravljala, in njeno hierarhično raven;
• b. trajanje zaposlitve;
• c. naravo in zapletenost podjetja, v katerem je oseba opravljala to funkcijo, vključno z njegovo organizacijsko strukturo;
• d. obseg pristojnosti, pooblastil za odločanje in odgovornosti člana;
• e. ustrezno strokovno znanje, pridobljeno na tem delovnem mestu;
• f. število podrejenih; in
• g. dodatno znanje, pridobljeno z akademskimi dejavnostmi.

Kadar je ustrezno, bi morali člani poslovodnega ali upravnega organa v nadzorni funkciji biti sposobni učinkovito izpodbijati in spremljati odločitve poslovodnega ali upravnega organa v vodstveni funkciji.