4.1. Splošne ugotovitve

Ta naslov določa merila za oceno poslovnega modela in strategije institucije. Namen te ocene, ki jo izvedejo pristojni organi, je zagotoviti celovito razumevanje – s sedanjega in v prihodnost usmerjenega vidika – poslovanja institucije, opredeliti pomembne obstoječe ali morebitne ranljivosti, ki bodo najverjetneje pomembno vplivale na institucijo, ter oceniti splošno ustreznost njenega poslovnega modela in strategije. Pristojni organi bi morali na podlagi te ocene določiti:

• a. kakšna je vzdržnost trenutnega poslovnega modela institucije glede na njeno zmožnost ustvarjanja sprejemljivih donosov v naslednjih 12 mesecih;
• b. ali je strategija institucije trajnostna glede na njeno zmožnost ustvarjanja sprejemljivih donosov v obdobju vsaj naslednjih treh let, kot izhaja iz njenih strateških načrtov in finančnih napovedi.

Pristojni organi bi morali rezultat analize poslovnega modela uporabiti kot podlago za oceno vseh drugih elementov SREP. Pristojni organi lahko v okviru ocene drugih elementov SREP ocenijo posebne vidike analize poslovnega modela, zlasti kvantitativno oceno poslovnega modela (npr. razumevanje strukture financiranja je lahko del ocene tveganj za likvidnost).

Pristojni organi bi morali pri izvajanju analize poslovnega modela upoštevati okoljska, socialna in upravljavska tveganja, pri tem pa prednost dati tveganjem v zvezi z okoljskim prehodom in fizičnim tveganjem, da bi ocenili strateške in bonitetne posledice teh tveganj za poslovni model institucije v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

Pristojni organi bi morali analizo poslovnega modela uporabiti tudi za oceno bonitetnih posledic tveganj PD/FT, povezanih s poslovnim modelom institucije. V zvezi s tem bi morali pristojni organi uporabiti vhodne podatke, ki jih prejmejo od nadzornikov za PPDFT, da bi dopolnili svoje ugotovitve v okviru stalnega nadzora in ocenili, ali te vzbujajo bonitetne pomisleke v zvezi s tveganjem PD/FT. Če ocena pokaže, da poslovni model institucije vzbuja bonitetne pomisleke v zvezi s tveganjem PD/FT, bi morali pristojni organi rezultate bonitetne ocene poslovnega modela deliti z nadzornikom za PPDFT¹⁶ .

¹⁶ V skladu s Smernicami organa EBA o sodelovanju na področju PPDFT (EBA/GL/2021/15).

Pristojni organi bi morali za izvedbo analize poslovnega modela uporabiti vsaj naslednje vire kvantitativnih in kvalitativnih informacij:

• a. strateški(-e) načrt(-e) institucije z napovedmi za tekoče leto in v prihodnost usmerjenimi napovedmi ter osnovne ekonomske predpostavke;
• b. finančno poročanje (npr. izkaz poslovnega izida, razkritja v bilanci stanja);
• c. regulativno poročanje (COREP, FINREP in register kreditov, če je na voljo);
• d. notranje poročanje (upravljavske informacije, vključno s – če so na voljo – podatki o prispevku posameznih poslovnih področij k dobičkonosnosti, načrtovanjem kapitala, poročanjem o likvidnosti, operativno odpornostjo ter notranjimi poročili o tveganjih);
• e. načrte sanacije;
• f. načrte za reševanje, vključno s pripravo in rezultati ocene rešljivosti, ki jih organ za reševanje predloži v skladu s členom 14 Direktive 2014/59/EU;
• g. načrt institucije za obravnavanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, ki ga je treba pripraviti v skladu s členom 76(2) Direktive 2013/36/EU;
• h. poročila tretjih oseb (npr. revizijska poročila, poročila analitikov lastniškega kapitala/kreditov);
• i. druge pomembne študije/raziskave na področju makrobonitetne ali finančne stabilnosti(npr. Mednarodnega denarnega sklada – MDS, makrobonitetnih organov in institucij, evropskih institucij).