7.3. Zahteve v okviru stebra 2 za tveganje prevelikega finančnega vzvoda (P2R-LR)

Kadar pristojni organi na podlagi ocene tveganja prevelikega finančnega vzvoda v skladu s členom 104a(3) in (4) Direktive 2013/36/EU za obravnavanje tega tveganja določijo P2R-LR, bi morali to zahtevo dodati kapitalski zahtevi, ki temelji na količniku finančnega vzvoda, kot je določeno v členu 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, in ne P1R, ki temelji na znesku skupne izpostavljenosti tveganju, kot je določeno v členu 92(1), točke (a) do (c). Pristojni organi bi morali zahtevo glede količnika finančnega vzvoda in P2R-LR obravnavati kot ločen sveženj od zahtev, ki temeljijo na znesku skupne izpostavljenosti tveganju, in P2R za vse druge vrste tveganja (tj. razpoložljivi kapital se lahko hkrati uporabi za izpolnjevanje zahtev iz svežnja, ki temelji na znesku skupne izpostavljenosti tveganju, in svežnja kapitalskih zahtev, ki temelji na količniku finančnega vzvoda).

7.3.1. Ocena tveganja prevelikega finančnega vzvoda

V skladu s konceptom količnika finančnega vzvoda (in njegovega svežnja zahtev) kot varovalnega mehanizma za kapitalske zahteve, ki temeljijo na znesku skupne izpostavljenosti tveganju, bi se morali pristojni organi pri oceni tveganja prevelikega finančnega vzvoda osredotočiti na morebitne bistvene ranljivosti, ki niso pokrite ali niso zadostno pokrite s kapitalskimi zahtevami iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 in v zvezi s katerimi so lahko potrebni popravni ukrepi za poslovne dejavnosti institucije, ki niso bili predvideni v njenem poslovnem načrtu.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju tveganja prevelikega finančnega vzvoda upoštevati vse naslednje vidike, pri čemer bi morali poglobljenost ocene vsakega vidika prilagoditi glede na njegov pomen za institucijo:

• a. elemente tveganja prevelikega finančnega vzvoda, za katere se šteje, da niso pokriti ali niso zadostno pokriti s kapitalsko zahtevo za količnik finančnega vzvoda iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti zaradi:
• i. regulativne arbitraže/optimizacije količnika finančnega vzvoda z zamenjavo izpostavljenosti, upoštevanih v količniku finančnega vzvoda, za ekonomsko podobne izpostavljenosti, ki jih je mogoče v manjšem obsegu upoštevati pri izračunu izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda;
• ii. regulativne arbitraže/optimizacije z zmanjševanjem izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda v obliki začasnega zmanjšanja obsega transakcij na ključnih finančnih trgih (zlasti na denarnem trgu, pri nekaterih dejavnostih, kot so posli financiranja z vrednostnimi papirji, pa tudi na trgu izvedenih finančnih instrumentov) okoli referenčnih datumov, kar privede do sporočanja in javnega razkritja povišanih količnikov finančnega vzvoda („dejavnosti olepšanega prikazovanja stanja (window dressing)“);
• iii. posebnih značilnosti poslovnega modela, poslovnih dejavnosti ali drugih posebnosti bank, ki bodisi povečujejo bodisi zmanjšujejo obseg, v katerem je institucija izpostavljena tveganju prevelikega finančnega vzvoda, vendar niso zajete ali niso zadostno zajete v izračunu količnika finančnega vzvoda. Pristojni organi bi morali po potrebi upoštevati visoke izpostavljenosti do izdanih opcij na lastniški kapital ali kratke pozicije prek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, pri katerih je lahko povečana izpostavljenost največjim izgubam, saj te pozicije niso v celoti zajete v izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda (v nasprotju z na primer izdanimi kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti), in koncentracije v nekaterih zunajbilančnih postavkah, pri katerih bi lahko posebnosti, povezane s poslovnimi dejavnostmi institucije, povzročile povečano nestanovitnost črpanj;
• b. elemente tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve za količnik finančnega vzvoda ali v njej niso izrecno obravnavani, med drugim zaradi izključitev iz člena 429a Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti kadar obstajajo pomisleki glede ocene stalne skladnosti s pogoji za te izključitve in kadar je zanašanje na posamezno izključitev za institucijo zelo pomembno, izključeni znesek pa je neupravičeno nestanoviten;
• c. spremembe količnika finančnega vzvoda institucije in njegovih sestavnih delov, vključno s predvidljivim učinkom sedanjih in prihodnjih pričakovanih izgub na količnik finančnega vzvoda, ob upoštevanju poslovnega modela institucije.

7.3.2. Določitev P2R-LR

Pristojni organi bi morali P2R-LR določiti kot razliko med kapitalom, ki se šteje za ustreznega za kritje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, in kapitalskimi zahtevami za količnik finančnega vzvoda, kot je določen v členu 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013. Ta znesek ne more biti negativen.

Pristojni organi bi morali pri določanju P2R-LR upoštevati zlasti:

• a) elemente tveganja prevelikega finančnega vzvoda, za katere se šteje, da niso pokriti ali niso zadostno pokriti s kapitalsko zahtevo za količnik finančnega vzvoda iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti kadar ocena vidikov, opisanih v odstavkih 325 in 326, kaže na visoko ranljivost v primerjavi z izpostavljenostjo količnika finančnega vzvoda;
• b) elemente tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve za količnik finančnega vzvoda ali v njej niso izrecno obravnavani, med drugim zaradi izključitev iz člena 429a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ocenjene v skladu z odstavkom 326, točka b. Pristojni organi bi morali P2R-LR določiti le v tistih primerih, ko zaradi posebno obsežne uporabe določene izključitve raven količnika finančnega vzvoda ne odraža ustrezno tveganja, s katerim se sooča institucija.

Pristojni organi bi morali ugotoviti, oceniti in količinsko opredeliti tveganje prevelikega finančnega vzvoda z uporabo virov informacij in metod, določenih v odstavkih 302 in 303, če so pomembni za to tveganje.

7.3.3. Sestava P2R-LR

Pristojni organi bi morali zahtevi za minimalni količnik finančnega vzvoda za temeljni kapital dodati P2R-LR. Za izpolnitev te dodatne zahteve bi morale imeti institucije tudi možnost, da uporabijo kateri koli temeljni kapital.

Pristojni organi se lahko po potrebi in ob upoštevanju posebnih okoliščin institucije odločijo, da od institucije zahtevajo, da P2R-LR krije z višjo kakovostjo kapitala, kot je navedena v prejšnjem odstavku. Ta odločitev bi morala biti jasno utemeljena, pri čemer bi bilo treba predstaviti posebne okoliščine, ki so privedle do nje, upoštevati individualno stanje institucije na področju tveganj in okoliščine, v katerih bi uresničitev tveganja prevelikega finančnega vzvoda lahko zahtevala višjo kakovost kapitala za kritje morebitnih izgub.