7.6. Izpolnjevanje zahtev v stresnih pogojih – Uporaba P2G in P2G-LR za obravnavo kvantitativnih rezultatov stresnega testiranja

Pristojni organi bi morali z uporabo stresnih testov določiti ustreznost kapitala institucije (količino in sestavo) v stresnih pogojih ter ugotoviti, ali so potrebni nadzorniški ukrepi, vključno s P2G, P2G-LR, revidirano načrtovanje kapitala in drugi ukrepi za obravnavo morebitnih neustreznosti. Pristojni organi bi morali za ocenjevanje kapitalske ustreznosti v stresnih pogojih preučiti:

• a. uporabo kvalitativnih rezultatov (npr. pomanjkljivosti, opredeljene pri upravljanju in kontroli tveganj) stresnih testov institucij in nadzorniškega stresnega testiranja;
• b. uporabo kvantitativnih rezultatov stresnih testov institucij, če se ICAAP šteje za zanesljivega, in nadzorniških stresnih testov v skladu s členom 100 Direktive 2013/36/EU, kot je določeno v naslovu 11, kar na primer vključuje:
• i. predpisovanje posebnih „temeljnih“ scenarijev/predpostavk, ki jih morajo izvesti institucije;
• ii. izvajanje stresnih testov za celoten sistem v skladu z metodologijami in scenariji, ki jih izvajajo institucije ali nadzorniki.

Pristojni organi bi morali ustrezno oceniti kvantitativne rezultate stresnih testov, kar zadeva ustreznost in kakovost kapitala institucije, ter ugotoviti, ali sta količina in kakovost kapitala zadostni za kritje veljavnih kapitalskih zahtev, in zlasti:

• a. celotno kapitalsko zahtevo, vključno z zahtevami po skupnem blažilniku na podlagi osnovnega scenarija za v prihodnost usmerjeno obdobje vsaj dveh let;
• b. skupno kapitalsko zahtevo SREP v neugodnih scenarijih za v prihodnost usmerjeno obdobje vsaj dveh let.

Pristojni organi bi morali določiti P2G in P2G-LR, in če določitev privede do pozitivne vrednosti, bi morali določiti P2G ali P2G-LR za obravnavo nadzorniških pomislekov glede občutljivosti institucije za neugodne scenarije, uporabljene v nadzorniških stresnih testih. P2G se ne bi smel uporabljati za kritje tveganj ali elementov tveganj, ki so že kriti s P2R v skladu z oddelkom 7.2. Podobno se P2G-LR ne bi smel uporabljati za kritje tistih vidikov tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki so že kriti s P2R-LR v skladu z oddelkom 7.3.

Raven P2G bi morala ščititi pred morebitno kršitvijo skupne kapitalske zahteve SREP v neugodnem scenariju. Podobno bi morala raven P2G-LR ščititi pred kršitvijo skupne zahteve za količnik finančnega vzvoda SREP v neugodnem scenariju. Kadar kvantitativni rezultati nadzorniških stresnih testov kažejo, da se od institucije ne pričakuje, da bo v primeru neugodnega scenarija stresnega testa kršila skupno kapitalsko zahtevo SREP, se lahko pristojni organi odločijo, da ne bodo določili P2G. Podobno se lahko pristojni organi odločijo, da ne bodo določili P2G-LR, če se pričakuje, da skupna zahteva za količnik finančnega vzvoda SREP v primeru neugodnega scenarija stresnega testa ne bo kršena.

Pristojni organi bi morali določiti P2G in P2G-LR na podlagi rezultatov neugodnega scenarija ustreznega nadzorniškega stresnega testa, vključno s stresnimi testi na ravni EU, ki jih izvede EBA, ali morebitnimi drugimi ustreznimi nadzorniškimi testi, ki se izvedejo na ravni celotnega sistema, za v prihodnost usmerjeno obdobje vsaj dveh let.

Na podlagi določitve sorazmernega pristopa za institucije, ki ne spadajo v kategorijo 1, in podrejene družbe čezmejnih skupin lahko pristojni organi za določitev in posodobitev P2G in P2G-LR preučijo rezultate poenostavljenih oblik nadzorniških stresnih testov (npr. z uporabo nadzorniško predpisanih „temeljnih“ scenarijev, analize občutljivosti, stresnih testov od zgoraj navzdol, ki jih izvajajo imenovani pristojni organi, učinkov na ravni portfelja zaradi stresnih testov na konsolidirani ravni), preteklih nadzorniških stresnih testov ali stresnih testov institucij v skladu z odstavkom 340. Poenostavljene oblike nadzorniških stresnih testov se lahko izvajajo na individualni podlagi in ne kot del teh testov za celoten sistem.

Pristojni organi bi morali določiti P2G in P2G-LR v skladu z modelom minimalnega posredovanja iz oddelka 2.4. Zlasti bi morala biti najmanjša pogostost določanja P2G in P2G-LR pogostost ocene kapitalske ustreznosti v skladu z modelom minimalnega posredovanja v okviru SREP.

Ne glede na prejšnji odstavek v zvezi s pristojnimi organi velja, da:

• a. bi morali oceniti, ali sta obstoječa P2G in P2G-LR še vedno primerna, kadar koli so na voljo rezultati novih nadzorniških stresnih testov, in ju po potrebi spremeniti;
• b. lahko določijo P2G in P2G-LR le vsako drugo leto namesto letno, tudi za institucije kategorije 1 v okviru SREP. Vendar bi morali pristojni organi v letu, ki sledi letu določitve P2G, na podlagi vseh ustreznih informacij, vključno z rezultati preteklih nadzorniških stresnih testov, skupaj z dodatno analizo občutljivosti (tj. poenostavljenimi oblikami nadzorniškega stresnega testiranja), oceniti, ali sta P2G in P2G-LR še vedno ustrezna oziroma ali ju je treba posodobiti.

Pri umerjanju P2G bi morali pristojni organi zagotoviti, da je določen na ravni, ki je primerna za kritje vsaj pričakovanega največjega stresnega učinka, ki ga je treba izračunati na podlagi sprememb količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala (tj. ob upoštevanju pretoka v navadnem lastniškem temeljnem kapitalu in zneska skupne izpostavljenosti tveganju) v najhujšem stresnem letu ter ob upoštevanju ravni veljavnih kapitalskih zahtev. Največji stresni učinek za namen določitve P2G bi bilo treba razumeti kot razliko med najnižjim količnikom navadnega lastniškega temeljnega kapitala v neugodnem scenariju v obdobju stresnega testa in dejanskim količnikom navadnega lastniškega temeljnega kapitala v izhodišču.

Pri umerjanju P2G-LR bi bilo treba največji stresni učinek izračunati na podlagi sprememb temeljnega kapitala v najhujšem stresnem letu in ob upoštevanju veljavnih kapitalskih zahtev za količnik finančnega vzvoda. Največji stresni učinek za namen določitve P2G-LR bi bilo treba razumeti kot razliko med najnižjim količnikom finančnega vzvoda v neugodnem scenariju v obdobju stresnega testa in dejanskim količnikom finančnega vzvoda v izhodišču.

Pristojni organi bi morali izhodišče za P2G, specifično za vsako institucijo, pridobiti z izravnavo elementov, s katerimi se že krijejo tveganja, izražena v največjem stresnem učinku. Pristojni organi bi morali predvsem izravnati ustrezne ukrepe, zlasti varovalni kapitalski blažilnik, v skladu z odstavkom 354. Poleg tega lahko pristojni organi pri določanju izhodišč za P2G in P2G-LR po potrebi upoštevajo druge prilagoditve največjega stresnega učinka, povezane s predpostavko statične bilance stanja ali različnim časovnim obdobjem med izvedbo stresnega testa in časom izhodiščne točke.

Pristojni organi bi morali pri določanju P2G in P2G-LR zagotoviti ustrezno povezavo med njunima izhodiščema in njunimi končnimi vrednostmi. V ta namen se lahko odločijo, da bodo za razvrstitev institucij v skladu z izhodišči za P2G in P2G-LR uporabili pristop razvrščanja v skupine, in sicer na podlagi ustreznih nadzorniških stresnih testov iz odstavka 344 ali na podlagi drugih pristopov iz odstavka 345. Zato lahko pristojni organi vsaki skupini dodelijo nespremenljiv razpon ravni P2G ali P2G-LR ter končno vrednost P2G in P2G-LR določijo v razponu dodeljene skupine ali izjemoma zunaj razpona zadevne skupine na podlagi premislekov za posamezno institucijo. Pristojni organi bi si morali prizadevati za preprečevanje učinkov naglega padca med skupinami, na primer z omogočanjem delnega prekrivanja med ravnmi P2G ali P2G-LR za sosednje skupine, in zagotoviti, da sta končni P2G in P2G-LR specifična za posamezno institucijo.

Pristojni organi bi morali pri določanju končnih P2G in P2G-LR, kjer je ustrezno in kjer so na voljo, upoštevati naslednje dejavnike:

• a. leto, v katerem pride do največjega stresnega učinka, v primerjavi z izhodiščem in časovnim obdobjem scenarijev, uporabljenih v stresnih testih;
• b. rezultat zanesljivega stresnega testa institucije, ob upoštevanju posebnih opredelitev in predpostavk v scenariju, zlasti kadar se te štejejo za ustreznejše za poslovni model in profil tveganja institucije ali kadar so notranji scenariji strožji od nadzorniških scenarijev;
• c. spremembe, do katerih pride po presečnem datumu izvedbe stresnega testa in ki pomembno vplivajo na profil tveganja institucije ali njeno kapitalsko pozicijo (npr. prodaja slabih posojil). Te spremembe lahko vključujejo začasne spremembe profila tveganja, vključno s strukturnimi spremembami dejavnosti ali bilance stanja institucije;
• d. ustrezne blažilne ukrepe upravljanja institucije, ki se na podlagi nadzorniške ocene štejejo za verodostojne in zelo zanesljive;
• e. informacije o nadzorniških mnenjih o ustreznosti nadzorniškega stresnega testiranja za strategijo, finančne načrte in poslovni model institucije;
• f. manjšo gotovost glede dejanske občutljivosti institucije za neugodne scenarije;
• g. morebitna prekrivanja s P2R ali P2R-LR;
• h. splošno sposobnost institucije za sanacijo, kot je opredeljena v Smernicah organa EBA o splošni sposobnosti za sanacijo pri načrtovanju sanacije⁴³ ;
• i. kakovost (sestavo) razpoložljivega kapitala institucije, tudi v najhujšem stresnem letu;
• j. ali se v instituciji izvaja prestrukturiranje ali reševanje ali ne.

⁴³ Smernice organa EBA o splošni sposobnosti za sanacijo pri načrtovanju sanacije (EBA/GL/2023/06) – Oddelek II. Ocena splošne sposobnosti za sanacijo – „prilagojena splošna sposobnost za sanacijo“.

Za namene določitve P2G bi morali pristojni organi tudi preučiti, v kakšnem obsegu stresni scenariji zajemajo vsa pomembna tveganja, ki prispevajo k P2R v skupni kapitalski zahtevi SREP. Pristojni organi bi morali zlasti upoštevati dejstvo, da scenariji makroekonomske recesije morda ne zajemajo v celoti nekaterih tveganj, npr. pokojninskega tveganja ali nekaterih elementov tveganja kreditne koncentracije (npr. koncentracija za eno samo izpostavljenost), ki lahko povečajo možne izgube v testiranih neugodnih scenarijih.

Poleg tega bi morali pristojni organi preučiti, v kakšnem obsegu obstoječe zahteve po skupnem blažilniku in drugi zadevni ukrepi že krijejo tveganja, ugotovljena pri stresnem testiranju. V zvezi s tem za pristojne organe velja, da:

• a. bi morali izravnati P2G z zahtevo po varovalnem kapitalskem blažilniku, saj se P2G in varovalni kapitalski blažilnik prekrivata po naravi;
• b. bi morali v izjemnih primerih, čeprav se načeloma ne pričakuje prekrivanje med P2G in proticikličnim kapitalskim blažilnikom, za vsak primer posebej izravnati P2G s proticikličnim kapitalskim blažilnikom, ob upoštevanju osnovnih tveganj, kritih z blažilnikom in vključenih v zasnovo scenarijev, uporabljenih za stresne teste, po posvetu z makrobonitetnim organom;
• c. ne bi smeli izravnati P2G z blažilniki sistemskega tveganja (blažilniki GSPI/DSPI in blažilnik sistemskega tveganja), saj je njihov namen kritje tveganj, ki jih institucija predstavlja za finančni sistem;
• d. ne bi smeli izravnati P2G-LR z zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda za GSPI iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013;
• e. lahko pregledajo P2G, sporočen tej instituciji, za zagotovitev, da njegova umerjenost ostane ustrezna, kadar institucija postane zavezana spoštovati izstopni prag, v skladu s členom 104b(4a) Direktive 2013/36/EU.

Kadar pristojni organi določijo P2G, bi morali uporabo teh smernic naložiti poleg celotne kapitalske zahteve. Kadar pristojni organi določijo P2G-LR, bi morali uporabo teh smernic naložiti poleg skupne zahteve za količnik finančnega vzvoda. Pristojni organi bi morali celotno kapitalsko zahtevo in skupno zahtevo za količnik finančnega vzvoda šteti za dva ločena svežnja zahtev. Zato se lahko razpoložljivi kapital hkrati uporabi za izpolnjevanje P2G in P2G-LR.