8.1. Splošne ugotovitve

Pristojni organi bi morali oceniti pomembna tveganja za likvidnost in financiranje institucije ter ugotoviti, ali likvidnost in financiranje institucije zagotavljata ustrezno kritje ocenjenih tveganj. Namen tega naslova je zagotoviti skupne metodologije, ki jih je treba upoštevati pri oceni posameznih tveganj ter upravljanja in kontrole tveganj. To poglavje ni izčrpno in pristojnim organom zagotavlja manevrski prostor, da pri svoji oceni likvidnosti in financiranja institucije upoštevajo druga dodatna merila, ki jih lahko štejejo za pomembna na podlagi svojih izkušenj in posebnih značilnosti institucije.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja pri delovanju ter ustreznosti okvira notranjih kontrol likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja med drugim oceniti splošno skladnost institucije s pravnimi akti, ki so ločeno objavljeni na spletnem mestu organa EBA, kot je navedeno v odstavku 12.

Metodologija zajema šest glavnih sestavnih delov:

• a. oceno likvidnostnega tveganja pri delovanju (oddelek 8.2);
• b. oceno tveganja financiranja pri delovanju (oddelek 8.3);
• c. ocena okvira za upravljanje in kontrolo likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja (oddelek 8.4);
• d. povzetek ugotovitev in izračuna rezultatov za likvidnostno ustreznost in ustreznost financiranja (oddelek 8.5);
• e. določitev morebitnih ukrepov za likvidnostno tveganje in tveganja financiranja SREP (oddelek 8.6);
• f. primerjalno analizo in določitev kvantitativnih zahtev glede likvidnosti in financiranja (oddelek 8.7).

Potek ocenjevanja je grafično prikazan na sliki 3. Slika 3. Elementi ocene tveganj za likvidnost in financiranje

Pristojni organi bi morali pri oceni tveganj za likvidnost in financiranje med drugim pregledati količnik likvidnostnega kritja institucije, kot je določen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/61⁴⁴ , in količnik neto stabilnih virov financiranja, kot je določen v naslovu IV dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter ILAAP institucije. Upoštevati bi morali tudi priporočila, smernice in navodila, vključena v poročila o izvajanju količnika likvidnostnega kritja in količnika neto stabilnih virov financiranja, ki jih izda organ EBA, ter opozorila in priporočila, ki jih izdajo makrobonitetni organi ali ESRB. Vendar te smernice razširjajo obseg ocene prek teh minimalnih zahtev, da bi se pristojnim organom omogočilo oblikovanje celovitega pogleda na tveganja.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se pri oceni upošteva, kako poslovni model institucije vpliva na njen profil likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja, ob upoštevanju rezultatov analize poslovnega modela, opravljene v skladu z naslovom 4. Pri tem bi morali biti pozorni na to, kako se je poslovni model institucije sčasoma spreminjal in ali je to privedlo do povečanih tveganj. Pristojni organi bi morali spremljati ključne kvantitativne kazalnike, da zajamejo trende in na tej podlagi pripravijo to analizo.

Za lažjo kvantitativno oceno likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja ter likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja institucije bi morali pristojni organi upoštevati dodatne smernice iz oddelka 8.7 o primerjalni analizi in določanju kvantitativnih zahtev glede likvidnosti in financiranja.

Pristojni organi bi morali oceniti tudi vse informacije, ki bi lahko vplivale na likvidnostno pozicijo in pozicijo sredstev (npr. informacije pristojnih organov za PPDFT).

Pri pregledu kakovosti organizacijskih ureditev in ureditev za upravljanje tveganj, ki jih je institucija uvedla za upravljanje likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja, bi morali pristojni organi zagotoviti, da te ureditve zajemajo vse njene pomembne pravne subjekte, podružnice in podrejene družbe.

Pristojni organi bi morali upoštevati vpliv okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj na likvidnostna tveganja in tveganja financiranja pri delovanju ter ustreznost okvira za upravljanje in kontrolo likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji, pri čemer bi morali prednost dati okoljskim tveganjem.

Rezultat ocene vsakega posameznega tveganja bi se moral odražati v povzetku ugotovitev ter pojasnilu glavnih dejavnikov tveganja in rezultata, kot je pojasnjeno v naslednjih oddelkih.