5.1 Ocena tveganja podružnic

Konsolidacijski nadzornik ter pristojni organi matične države in države gostiteljice bi morali zagotoviti, da je pomembnejša podružnica predmet učinkovitega in uspešnega nadzorniškega ocenjevanja v okviru postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki se uporablja za institucije in skupino v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU in Smernicami o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja⁶ organa EBA. Konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države bi moral zlasti zagotoviti, da ocena tveganja skupine ali poročilo institucije o postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 710/2014 vključuje jasno in opazno sklicevanje na nadzorniško oceno katere koli pomembnejše podružnice, vključno z oceno pomembnih tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena podružnica, poslovnim modelom in strategijo podružnice ter tveganji, ki jih podružnica pomeni za finančni sistem države članice gostiteljice (oceno tveganja podružnice).

⁶ EBA/GL/2014/13.

To oceno tveganja podružnice bi bilo treba priložiti k poročilu o oceni tveganja skupine ali poročilu o postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za institucijo.

Od institucij ali pomembnejših podružnic se ne bi smelo zahtevati, da pripravijo posebne informacije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti v zvezi s podružnico. Konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države bi moral zagotoviti, da informacije institucije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti, zbrane v skladu s Smernicami o pridobivanju informacij o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) in procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP) za namene nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP)⁷ organa EBA, ustrezno zajemajo pomembnejše podružnice in odražajo njihovo izpostavljenost tveganjem ter kapital in likvidnost, ki sta bila dodeljena za kritje teh tveganj. Za ta namen bi moral konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države zagotoviti, da ima institucija, katere podružnica izpolnjuje preskus pomembnosti, po obvestilu o skupnem zaključku, ki ga pošljejo organi, na voljo dovolj časa za pripravo posebnih informacij o podružnici.

⁷ EBA/GL/2016/10.

Konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države bi moral zagotoviti, da ocena tveganja podružnice zajema oceno vseh elementov postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v zvezi s podružnico. Za ta namen ocena tveganja podružnice ne bi smela vključevati ocene kapitalske ustreznosti, saj to na ravni podružnice ni pomembno; ocena pa bi morala vključevati oceno ustreznosti notranjega kapitala in razporeditve likvidnosti med izpostavljenosti tveganjem s strani institucije prek pomembnejše podružnice, pripravljeno na podlagi informacij skupine ali institucije o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala in procesu ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti, saj se to lahko šteje za pomembno za podružnico. Ocena tveganja podružnice bi morala vključevati najmanj rezultate ocene naslednjih elementov:

• a. poslovnega modela in strategije podružnice ter njene vloge/položaja v okviru poslovnega modela in strategije institucije;
• b. upravljanja podružnice, kontrol obvladovanja tveganja ter obsega, v katerem je podružnica vključena v notranje upravljanje in kontrole na ravni institucije;
• c. pomembnih tveganj za kapital, likvidnost in financiranje, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena podružnica, kot je navedeno v Smernicah o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja organa EBA, in kakršnih koli tveganj za uspešno poslovanje institucije, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz tveganj, ki jim je bila institucija izpostavljena prek pomembnejše podružnice;
• d. tveganja, ki bi ga lahko podružnica pomenila za finančni sistem države članice gostiteljice;
• e. makroekonomskega okolja, v katerem podružnica posluje.

Poleg navedenega bi morala ocena tveganja podružnice vključevati pregled vseh ugotovitev inšpekcijskih pregledov in preverjanj na kraju samem, ki jih izvede pristojni organ matične države članice ali države članice gostiteljice, pomemben za oceno tveganja institucije ali finančnega sistema v državi članici gostiteljici.

Pri pripravi ocene tveganja podružnice bi moral konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države zagotoviti, da je ta pridobila in primerno upoštevala ustrezne prispevke pristojnega organa države gostiteljice. Pristojni organ države gostiteljice bi moral prispevati najmanj naslednje:

• a. informacije o poslovnem modelu in strategiji podružnice v operativnem okolju države članice gostiteljice ter njuno oceno;
• b. informacije o tveganjih, ki bi jih lahko podružnica pomenila za finančno stabilnost države članice gostiteljice, in njihovo oceno;
• c. opis in oceno tveganja pri izvajanju ter informacije o kakršnih koli dogodkih tveganja pri izvajanju, povezanih z dejavnostmi podružnice;
• d. opis in oceno makroekonomskega okolja, v katerem podružnica posluje.

Pristojni organ države gostiteljice bi moral prispevke iz prejšnjega odstavka zagotoviti na podlagi razpoložljivih informacij, ki jih je med drugim pridobil na naslednje načine:

• a. v okviru poročanja o statistični in finančni stabilnosti iz členov 40 in 52 Direktive 2013/36/EU;
• b. v okviru kakršnega koli preverjanja na kraju samem in inšpekcijskega pregleda podružnic v skladu z oddelkom 5.3;
• c. od konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države v skladu z oddelkom 5.4;
• d. na kakršnih koli sestankih z vodstvom podružnice v skladu z oddelkom 5.6 in
• e. v okviru vseh drugih informacij, ki so na voljo pristojnim organom.

Konsolidacijski nadzornik ter pristojni organi matične države in države gostiteljice bi morali uskladiti časovni razpored za pripravo ocene tveganja podružnice, da bi odražal časovni razpored za pripravo ocene tveganja skupine ali poročil o procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (tj. cikel procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja). Po potrebi bi bilo treba to uskladitev izvesti v okviru kolegija nadzornikov ter bi se morala odražati v programu nadzorniškega pregleda kolegija in časovnem okviru za sprejetje skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 710/2014.