4.8 Uporaba programa stresnega testiranja

V okviru ICAAP in ILAAP morajo institucije zagotoviti, da imajo dovolj kapitala in likvidnih sredstev za kritje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene institucije, ter zagotovijo ustrezno razporeditev kapitalskih in likvidnostnih sredstev v vseh subjektih institucije v gospodarskem ciklu. To oceno bi bilo treba vključiti v kapitalske in likvidnostne načrte, ki bi jih institucije morale predložiti pristojnim organom v okviru svojih informacij ICAAP in ILAAP ter v okviru ocene tveganja skupine in likvidnostnih profilov.

Poleg tega bi morale institucije s stresnim testiranjem oceniti zanesljivost svojih kapitalskih načrtov pod izjemnimi pogoji, da bi zagotovile, da izpolnju jejo kapitalske zahteve, ki se zanje uporabljajo. Pri vsaki oceni zanesljivosti kapitalskega načrta v stresnih pogojih bi bilo treba upoštevati resnost scenarija in verjetnost pojava. Institucije bi morale tudi testirati zanesljivost svojih likvidnostnih n ačrtov, da zagotovijo pokritje obveznosti, ko bodo v stresnih razmerah neuspešne. Institucije bi morale oceniti raven prenosljivosti kapitalskih in likvidnostnih sredstev v stresnih razmerah ter upoštevati morebitne ovire, vključno z zakonskimi, organizacijskimi in operativnimi. Institucije bi morale, kadar je to primerno, upoštevati, da se nekateri elementi kapitalskih zahtev in likvidnostnih blažilnikov lahko uporabljajo v stresnih pogojih (npr. elementi zahtev po skupnem blažilniku, kot so določeni v pog lavju 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU).

Poleg splošnih zahtev, povezanih s programi stresnih testov institucij, ki so določeni v teh smernicah, bi morali stresni testi, ki se uporabljajo za namene ICAAP/ILAAP, izpolnjevati naslednje posebne zahteve:

• a) institucije bi morale zajeti vse kategorije (in podkategorije) pomembnih tveganj, ki so jim institucije izpostavljene glede na bilančna in zunajbilančna sredstva in obveznosti v zvezi z vsemi pomembnimi portfelji ali sektorji/geografijami, vključno z ustreznimi strukturiranimi subjekti;
• b) upoštevati bi bilo treba vrsto scenarijev, ki vključujejo vsaj negativen scenarij, ki je resen, a izvedljiv, kot sta resna gospodarska recesija in/ali tržni in idiosinkratični pretres za likvidnost;
• c) stresno testiranje ICAAP in ILAAP je treba izvajati s pomočjo celovitih stresnih testov na ravni institucij in bi moralo obsegati vse subjekte, za katere se zahtevajo ICAAP ali ILAAP;
• d) stresni testi ICAAP in ILAAP bi morali zajemati enako obdobje v prihodnosti, kot ICAAP in ILAAP institucije, in se morajo posodobiti vsaj tako redno kot ICAAP in ILAAP; stresni testi ICAAP morajo obsegati obdobje vsaj dveh let.

Stresni testi ICAAP in ILAAP morajo biti v skladu s pripravljenostjo za prevzem tveganja in splošno strategijo (tj. vključno s poslovno strategijo) institucije. Institucije bi morale dokazati jasno povezavo med svojo željo po prevzemu tveganja, poslovno strategijo in stresnimi testi ICAAP in ILAAP. Institucije bi morale zlasti oceniti svoje kapitalske in likvidnostne načrte ter kakršen koli notranji kapitalski načrt, vključno s kapitalskimi rezervami, v skladu z njihovo pripravljenostjo za prevzem tveganja in strategijo, ter skupne notranje kapitalske potrebe, po uporabi likvidnostnih rezerv pa obnoviti svoje likvidnostne pozicije z namenom, da izpolnijo svoje obveznosti v obdobju stresa.

Poleg tega bi morale institucije pri stresnem testiranju v okviru ICAAP oceniti, ali so v stresnih pogojih sposobne ostati nad veljavnimi regulativnimi in nadzornimi kapitalskimi zahtevami (npr. skupne kapitalske zahteve SREP – TSCR).

Pri izvajanju stresnih testov solventnosti v okviru ICAAP bi morale institucije upoštevati tudi učinek scenarijev na količnik finančnega vzvoda institucije ter upravičene obveznosti, ki jih vzdržujejo za namene minimalnih zahtev glede kvalificiranih obveznosti.

Za nadzorniško stresno testiranje, izvedeno v skladu s členom 100 Direktive 2013/36/EU, ali scenarije ali predpostavke, predpisane za institucijo kot posledica nadzorniških izzivov in ocen stresnih testov institucij, ne velja, da nadomešča obveznosti institucij za izvajanje stresnih testov v okviru njihovih ICAAP in ILAAP. 4.8.2 Ukrepi upravljanja

Institucije bi morale opredeliti verodostojne ukrepe upravljanja, ki obravnavajo rezultate stresnih testov in katerih cilj je zagotoviti njihovo trajno solventnost v okviru scenarija izjemnih situacij.

Institucije bi morale upoštevati širok nabor ukrepov za upravljanje (tudi v okviru načrtov za izredne likvidnostne ukrepe) s poudarkom na verjetnih stresnih pogojih, ki s e osredotočajo na vsaj en resen, a verjeten scenarij.

Za oceno mogočih odzivov na stresne razmere bi morale institucije opredeliti verodostojne ukrepe, ki so najbolj relevantni, in določiti čas za njihovo sprejetje. Institucije bi morale upoštevati, da so nekateri ukrepi za upravljanje nemudoma potrebni za izvedbo, drugi pa so odvisni od posameznih dogodkov, pri čemer bi bilo treba že vnaprej opredeliti, kdaj naj bodo na voljo jasno določeni sprožilci ukrepov. Ukrepi za upravljanje bi morali biti skladni z navedenimi strategijami in politikami, na primer v okviru navedenih dividendnih⁷ politik. Institucije bi morale biti previdne glede svoje sposobnosti za sprejemanje ukrepov za zmanjšanje tveganja, pri čemer bi morale upoštevati mogoče učinke stresnih scena rijev na drugih trgih.

⁷ Glejte na primer člen 141 direktive o kapitalskih zahtevah (maksimalni znesek za razdelitev).

Institucije bi morale pojasniti kvalitativne in kvantitativne učinke stresa pred ublažitvijo ukrepov za upravljanje in po njej. Učinek pred ukrepi upravljanja bi moral vključevati predpostavke o strategiji, rasti in s tem povezanih prihodkih, ne pa tudi ukrepov za upravljanje, ki v izjemnih situacijah, kot so prenehanje poslovnega področja ali zbiranje kapitala, ne bi bili na voljo.

Sprejemljivi ukrepi za upravljanje bodo odvisni od smernic in presoje pristojnih organov ter lahko vklj učujejo naslednje:

• a) pregled notranje nagnjenosti k prevzemanju tveganja in omejitev tveganja;
• b) pregled učinkovitosti tehnik za zmanjševanje tveganja;
• c) pregled politik, na primer tistih, ki se nanašajo na likvidnost in financiranje ali kapitalsko ustreznost;
• d) zmanjšanje izplačil delničarjem;
• e) spremembe splošne strategije in poslovnega načrta ter nagnjenosti k prevzemanju tveganja;
• f) zbiranje kapitala ali financiranje.

Pričakovani ukrepi za upravljanje, ki se razlikujejo glede na scenarij in prilagojeno resnost sce narija, morajo biti dokumentirani. Institucije bi morale upoštevati zmanjšanje učinkovitosti zaradi izjemno resnih stresnih situacij. Pri informacijah o ICAAP in ILAAP, ki jih morajo zagotoviti pristojnim organom, bi morale institucije pojasniti tudi ukrepe za upravljanje, ki so že bili sprejeti na podlagi rezultatov stresnih testov.