6. Ustrezno znanje, veščine in izkušnje

Člani upravljalnega organa bi morali biti na tekočem s poslovanjem institucije in zadevnimi tveganji, in sicer v obsegu, ki je sorazmeren z njihovimi odgovornostmi. To vključuje tudi ustrezno poznavanje področij, za katera posamezen član ni neposredno odgovoren, vendar je zanje kolektivno odgovoren skupaj z drugimi člani upravljalnega organa.

Člani upravljalnega organa bi morali popolnoma razumeti ureditev upravljanja institucije, svojo vlogo in odgovornosti v njej ter, kjer je primerno, strukturo skupine in vsa morebitna nasprotja interesov, ki bi lahko izhajala iz nje. Člani upravljalnega organa bi morali biti sposobni prispevati k uveljavljanju primerne kulture, korporativnih vrednot in ravnanja v upravljalnem organu in instituciji¹¹ .

¹¹ Glej tudi Smernice organa EBA o notranjem upravljanju: https://www.eba.europa.eu/regulation - and - policy/internal - governance

Brez poseganja v prenos Direktive 2015/849/EU v nacionalno zakonodajo bi moral imeti član upravljalnega organa, ki je odgovoren za izvajanje zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2015/849¹² , dobro znanje, veščine in ustrezne izkušnje glede odkrivanja in ocenjevanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter v zvezi s politikami, kontrolami in postopki na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ta oseba bi morala dobro razumeti obseg, v katerem je poslovni model institucije i zpostavljen tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma.

¹² Določitev člana upravljalnega odbora kot odgovornega za preprečevanje pranja denarja je namenjena dodelitvi nalog in ne vpliva na končno odgovornost upravljalnega organa v vodstveni funkciji za vsakodnevno vodenje institucije in njegovo odgovornost za vse dejavnosti institucije.

V zvezi s tem bi bilo treba pri ocenjevanju ustreznega znanja, veščine in izkušenj upoštevati naslednje vidike:

• a. vlogo in naloge funkcije ter zahtevane sposobnosti;
• b. znanje in veščine, pridobljene z izobraževanjem, usposabljanjem in prakso;
• c. praktične in poklicne izkušnje, pridobljene na prejšnjih delovnih mestih, ter
• d. znanje in veščine, ki jih je član upravljalnega organa pridobil in dokazal s poklicnim ravnanjem.

Institucije lahko za ustrezno oceno veščin članov upravljalnega organa uporabijo neizčrpni seznam ustreznih veščin iz Priloge II k tem smernicam, pri čemer bi morale upoštevati vlogo in naloge funkcije, ki jo ima zadevni član upravljalnega organa.

Upoštevati bi bilo treba stopnjo in profil izobrazbe člana ter njeno morebitno povezavo z bančnimi in finančnimi storitvami ali drugimi zadevnimi področji. Za izobrazbo, ki je ustrezna za sektor finančnih storitev, se lahko na splošno šteje zlasti izobrazba na področju bančništva in financ, ekonomije, prava, računovodstva, revizije, uprave, finančne regulative, informacijske tehnologije in kvantitativnih metod.

Ocenjevanje ne bi smelo biti omejeno na stopnjo izobrazbe člana ali na dokazilo o določenem času zaposlitve v instituciji. Opraviti bi bilo treba temeljitejšo analizo praktičnih izkušenj člana, saj so znanja in veščine, pridobljeni na prejšnjih delovnih mestih, odvisni od narave, velikosti in zapletenosti podjetja ter funkcije, ki jo je član v njem opravljal.

Pri ocenjevanju znanja, veščin in izkušenj člana upravljalnega organa bi bilo treba upoštevati teoretične in praktične izkušnje v zvezi z:

• a. bančništvom in finančnimi trgi;
• b. zakonskimi zahtevami in regulativnim okvirom;
• c. strateškim načrtovanjem ter razumevanjem in uresničevanjem poslovne strategije ali poslovnega načrta institucije;
• d. upravljanjem tveganj (opredelitev, ocenjevanje, spremljanje, nadzor in zmanjševanje glavnih vrst tveganja za institucijo, vključno z okoljskimi, upravljavskimi in socialnimi tveganji in dejavniki tveganj);
• e. računovodstvom in revizijo;
• f. ocenjevanjem učinkovitosti ureditev institucije ter zagotavljanjem učinkovitega upravljanja, nadzora in kontrol;
• g. tolmačenjem finančnih podatkov institucije, opredelitvijo ključnih vprašanj na podlagi teh informacij ter ustreznimi kontrolami in ukrepi.

Člani upravljalnega organa v vodstveni funkciji bi morali imeti dovolj praktičnih in poklicnih izkušenj, ki so jih dovolj dolgo pridobivali na vodstvenem delovnem mestu. Pri ocenjevanju se lahko upošteva kratkoročna zasedba delovnega mesta, ki pa sama po sebi ne bi smela zadostovati za domnevo, da ima član dovolj izkušenj. Pri ocenjevanju praktičnih in poklicnih izkušenj, pridobljenih na prejšnjih delovnih mestih, bi bilo treba še posebej upoštevati naslednje vidike:

• a. naravo vodstvene funkcije, ki jo je oseba opravljala, in njeno hierarhično raven;
• b. trajanje zaposlitve;
• c. naravo in zapletenost podjetja, v katerem je oseba opravljala to funkcijo, vključno z njegovo organizacijsko strukturo;
• d. obseg pristojnosti, pooblastil za odločanje in odgovornosti člana;
• e. strokovno znanje, pridobljeno na tem delovnem mestu;
• f. število podrejenih.

Člani upravljalnega organa v nadzorni funkciji bi morali biti sposobni konstruktivno izpodbijati odločitve upravljalnega organa v vodstveni funkciji in ga učinkovito nadzorovati. Ustrezno znanje, veščine in izkušnje za učinkovito opravljanje nadzorne funkcije so lahko pridobljeni na ustreznih akademskih ali upravnih delovnih mestih ali z vodenjem, nadzorom ali spremljanjem finančnih institucij ali drugih družb.