7.2 Metodologija ocenjevanja

Pristojni organi bi morali izvesti kvalitativni pregled poslovne strategije kreditne institucije vložnice, da bi pridobili pregled vrst dejavnosti, ki jih ta namerava opravljati, njihove geografske razporeditve, verodostojnosti temeljnih predpostavk in povezanega profila tveganosti kreditne institucije vložnice.

Za ta namen bi morali pristojni organi pridobiti jasen pregled:

• (a) vrst dejavnosti, ki jih kreditna in stitucija vložnica namerava izvajati, vključno z opredelitvijo glavnih in pomožnih poslovnih področij ter vrst ciljnih strank. Ta analiza bi morala biti funkcionalna, da se določijo dejavnosti, zajete z dovoljenjem, ali v skladu z odstavkom 58 obseg dovoljenja in po potrebi razpoložljivost drugih ustreznih ureditev dovoljenja. Pregled bi moral pristojnim organom zagotoviti tudi razumevanje povezanega profila tveganosti, vključno s tveganjem PD/FT, ter vpliva na kapitalske in likvidnostne potrebe, potrebe po financiranju ter na ureditev notranjega upravljanja;
• (b) geografske porazdelitve dejavnosti, vključno z njihovim predvidenim izvajanjem prek podrejenih družb in podružnic ali na podla gi svobode opravljanja storitev v EU ali tretji državi, ter načrtovane prihodnje širitve. Pristojni organi bi morali zlasti, kadar poslovni model predvideva uporabo digitalnih rešitev, oceniti, ali bi načrtovane čezmejne dejavnosti spadale pod „svobodo opravljanja storitev“ ali „pravico do ustanavljanja“. Analiza bi morala med drugim podpreti razumevanje pristojnih organov o potrebi po morebitnih dodatnih regulativnih zahtevah za pridobitev dostopa na ciljne trge (npr. uradno obvestilo), morebitnem povezane m regulativnem tveganju ter poslovne ali finančne utemeljitve predvidene korporacijske strukture in geografske porazdelitve. Podpreti bi jo bilo treba tudi z analizo tveganja PD/FT, povezanega z jurisdikcijo, ki se izvede v okviru ocene operativne struktur e. Kadar kreditna institucija vložnica namerava opravljati večji del svojih dejavnosti zunaj jurisdikcije, v kateri je predložila vlogo za izdajo dovoljenja, bi moral pristojni organ v skladu z uvodno izjavo 16 direktive CRD oceniti, ali je to jurisdikcijo izbrala zato, da bi se izognila strožjim regulativnim standardom (npr. v zvezi z ureditvijo za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma), ki veljajo v drugi državi članici;
• (c) splošne strategije s preučitvijo poslovne utemeljitve kreditne institucije vložnice ter skupne strategije skupine, kadar vložnica spada v skupino. To vključuje ustrezno razumevanje strateških ciljev, ključnih poslovnih dejavnikov, morebitnih opredeljenih konkurenčnih prednosti, kvantitativnih in kvalitativnih ciljev poslovneg a načrta, vključno s produktom ali storitvijo podjetja, vrednostno ponudbo in položajem na trgu.

Pri inovativnih poslovnih modelih in/ali mehanizmih za izvajanje bi morali pristojni organi nameniti pozornost tudi opisu inovativnih značilnosti predvidenih s toritev in produktov, vključno z morebitno povečano izpostavljenostjo tveganju PD/FT. V skladu s pristopom sorazmernosti in pristopom, ki temelji na tveganju, lahko razmislijo o pregledu temeljnega pojasnila privlačnosti novega produkta, oblikovanja cene p rodukta, strukture in primerjalne prednosti. Ta pregled bi bilo treba uskladiti in dopolniti z analizo ciljnega trga iz oddelka 7.2.3 in morebitnega vpliva zunanjih ključnih kazalnikov na poslovno strategijo.

Jasno razumevanje načrtovane poslovne strategije bo pristojnim organom omogočilo, da ocenijo povezano strategijo financiranja, zadevne zunanje in notranje dejavnike za doseganje strateških ciljev in verodostojnost kvantitativnih predpostavk. Na splošno bi morala ocena pristojnemu organu zagotoviti pregled prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj poslovne strategije.

7.2.2 Struktura financiranja, ocena likvidnosti in upravljanje

Pristojni organi bi morali pridobiti jasen pregled načrtovanih virov za financiranje načrtovanih poslovnih dejavnosti, vključno z virom oziroma viri zneska osnovnega kapitala. Pregledati bi morali informacije, ki jih predloži kreditna institucija vložnica (zlasti v skladu s členom 4 Regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja), da bi ocenili profil likvidnosti in strukturo obveznosti, s posebnim poudarkom na verodostojnosti temeljnih predpostavk. V zvezi s strukturo obveznosti bi morali pristojni organi oceniti različ ne vire financiranja (vrste obveznosti, instrumente in nasprotne stranke), povezane stroške, vgrajene opcije, njihovo pogodbeno zapadlost in gibanje zapadlosti. Jasen pregled profila likvidnosti in strukture obveznosti bo pristojnim organom omogočil, da oc enijo projekcije za regulativno likvidnost in količnike financiranja, kot sta LCR¹⁰ in NSFR¹¹ , pri čemer morajo upoštevati tudi njihovo gibanje v obdobju načrtovanja zaradi postopnega povečanja poslovnih dejavnosti in izvajanja strategije financiranja (npr. postopno privabljanje vlagateljev) v fazi vzpostavljanja. Pristojni organi bi morali upoštevati tudi, da se gibanje regulativnih količnikov, čeprav je v prvem letu dejavnosti večina razpoložljivih virov financiranja običajno stabilna (npr. delniški kap ital), delež likvidnih sredstev pa velik, lahko spreminja glede na načrtovane poslovne dejavnosti in povezano strategijo financiranja vložnice.

¹⁰ Glej Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije.

¹¹ Glej Naslov IV – del 6 uredbe CRR (uvedeno v uredbi CRR II).

Pristojni organi bi morali izvesti intenzivnejšo oceno, vključno s podrobnimi vprašanji v zvezi z morebitnimi al ternativnimi scenariji, če struktura financiranja kaže visoke ravni koncentracije ali neuravnotežen profil financiranja (npr. čezmerno neusklajenost zapadlosti).

Stroške financiranja bi bilo treba oceniti v okviru ocene finančne napovedi (glej 7.2.5) kot dela poslovnega izida kreditne institucije vložnice, kadar je to izvedljivo in primerno, pa jih primerjati z enakovrednimi institucijami. Poleg tega bi bilo treba temeljne predpostavke, zlasti načrtovane obrestne mere, oceniti glede na poslovno in makroekonomsko okolje.

Pristojni organi bi morali pregledati predložene informacije, zlasti kot je določeno v členu 4(g)(ii) do (v)¹² Regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja , da bi ocenili zmožnost kreditne institucije vložnice za financiranje, spremljanje, posodabljanje in poročanje o svojem likvidnostnem položaju ter relativne blažilnike v skladu z njenimi potrebami¹³ .

¹² Člen 4(g) regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja določa, da je treba v vlogi „opisati naslednje okvire in politike kreditne institucije vložnice: […] (b) politiko upravljanja likvidnostnega t veganja; (c) politiko koncentracije in diverzifikacije financiranja; (d) politiko upravljanja zavarovanja s premoženjem; (e) politiko na področju vlog“.

¹³ Glej oddelek 9.4, Okvir notranje kontrole.

Pristojni organi bi morali pregledati predložene informacije, zlasti kot je določeno v členu 4(a)(v)¹⁴ Regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja , da bi ocenili splošno pripravljenost notranjega procesa ocenjevanja ustrezne likv idnosti, pri čemer bi morali upoštevati na primer naslednje vidike:

• (a) upravljanje likvidnosti. Pristojni organi bi morali pridobiti jasen vpogled v dejanske zmožnosti institucije za upravljanje svoje likvidnosti, vključno s tem, ali imajo zadevne funkcije do volj virov za zagotovitev dobrega upravljanja likvidnosti in so zmožne izračunati količnika NSFR in LCR. Pridobiti bi morali tudi jasen vpogled v linije poročanja, vzpostavljene za razpravo o likvidnosti institucije in povezanih tveganjih, vključno z namer avano vsebino in pogostostjo poročil za upravljalni odbor, višje vodstvo in zadevne odbore (po potrebi), da bi ugotovili, ali lahko razpravljajo o zadevnih vprašanjih in jih izpodbijajo;
• (b) strategijo financiranja in načrtovanje likvidnosti. Pristojni organi bi morali pridobiti jasen vpogled v zmožnost kreditne institucije za oblikovanje scenarijev, vključno s stresnim testiranjem in kriznimi načrti financiranja;
• (c) okvir notranjih kontrol likvidnosti. Pristojni organi bi morali pridobiti tudi ja sen vpogled v predvidene postopke pregledovanja, potrjevanja in utemeljevanja z dokazi (npr. poročila, dokazi o kontrolah).

¹⁴ Člen 4(h) regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja določa: „Vloga mora vsebovati vse naslednje informacije o finančnem položaju kreditne institucije vložnice: […] povzetek notranje ocene ustrezne likvidnosti, po potrebi na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni, ki dokazuje, da bodo viri likvi dnosti kreditne institucije ustrezni za izpolnjevanje njenih zahtev glede likvidnosti; […]“.

Pristojni organi bi morali v skladu s pristopom sorazmernosti iz odstavka 70 oceniti zmožnost in pripravljenost kreditne institucije vložnice, da vzdrži stres v zvezi s financiranjem. Za ta namen bi morali pristojni organi analizirati vpliv predloženega financiranja in scenarija l ikvidnostnega stresa, kot je zvišanje stroškov financiranja, na likvidnost in količnike financiranja.

Po potrebi bi morali pristojni organi zagotoviti, da predloženi opis zadevnega postopka za pripravo sanacijskega načrta zajema kazalnike likvidnosti in fi nanciranja.

Pristojni organi bi morali v oceni tveganj za likvidnost in financiranje preveriti, ali bo kreditna institucija vložnica v prihodnosti izpolnjevala minimalne zahteve, ki jih določa veljavna izvedbena zakonodaja na ravni EU in na nacionalni ravni. Vendar bi se obseg ocene lahko razširil preko teh minimalnih zahtev, da bi pristojni organi lahko od kreditne institucije vložnice zahtevali večje vire likvidnosti, s katerimi bi se kompenzirala neopredeljena tveganja in negotovosti.

7.2.3 Ključni zunanji dejavniki, vključno s poslovnim okoljem

Za oblikovanje mnenja o verodostojnosti strateških predpostavk institucije bi morali pristojni organi v svojo splošno oceno zajeti ključne zunanje dejavnike poslovnega načrta, vključno s poslovnim okoljem, v skladu s spodaj navedenimi merili.

V skladu s pristopom sorazmernosti iz odstavka 70 bi morali pristojni organi pregledati analizo pregleda ciljnih trgov, ki j o predloži kreditna institucija vložnica, da bi pridobili ustrezno razumevanje obstoječega poslovnega okolja, ob upoštevanju dejavnosti glavnih obstoječih akterjev in morebitnih konkurentov na ciljem trgu oziroma trgih ter verjetnega razvoja poslovnega okolja.

Za ta namen bi morali pristojni organi pregledati analizo trendov na ciljnem trgu, ki lahko vplivajo na uspešnost in dobičkonosnost institucije. Ti lahko v posameznih primerih vključujejo regulativne in makrobonitetne trende (npr. spremembe zakonodaje o porazdelitvi bančnih produktov za prebivalstvo ali spremembe največjih razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja s premoženjem), tehnološke trende (npr. prehod na elektronske platforme za nekatere vrste trgovanja) in družbene/demografske trende (npr. sestava strank, zamenjava produktov zaradi spreminjajočih se tržnih trendov, večje povpraševanje po islamskih bančnih storitvah).

Po potrebi in na podlagi analize vsakega primera posebej bi se lahko med obstoječe akterje in morebitne konkuren te poleg sedanjih finančnih institucij vključila tudi svetovna tehnološka podjetja, ki svojo dejavnost širijo na področje finančnih storitev. Tako analizo je treba opraviti tudi v skladu s pregledom ciljnega trga, vključno z vplivom teh konkurentov na kred itno institucijo vložnico, na primer na neposredno trženje potrošnikom.

7.2.4 Ključni notranji dejavniki

Pristojni organi bi morali v skladu s pristopom sorazmernosti iz odstavka 71 in za vsak primer posebej opraviti analizo kvalitativnih značilnosti predvidenega poslovnega modela kreditne institucije vložnice, da bi razumeli njene dejavnike uspeha in ključne odvisnosti pri oblikovanju mnenja o kreditni ins tituciji vložnici.

Pri tem bi morali pristojni organi v področja za analizo vključiti glavne endogene dejavnike, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela, kot so predvidene prednosti kreditne institucije vložnice v odnosu s strankami, dobavitelji in part nerji, kakovost platform IT, operativne zmogljivosti in zmogljivosti na področju virov, ter dejavnike, kot so tretji ponudniki, posredniki, morebitna izpostavljenost tveganju PD/FT in posebni regulativni dejavniki.

Pristojni organi bi morali tudi oceniti, ali so finančne napovedi v skladu s poslovno strategijo iz načrta ter ali obstajajo jasen načrt in zmogljivosti za implementacijo ter izvajanje poslovnega načrta. Pri tem bi morali pri pregledu upoštevati tudi redno oceno strokovne usposobljenosti vodstven ega osebja, vključno v zvezi s poslovnim načrtom in njegovimi spremembami skozi čas, ter razpoložljivost zadostnih človeških virov za zagotovitev izvajanja poslovne strategije. V podporo tej oceni bi morali upoštevati predhodne poklicne izkušnje članov upr avljalnega odbora.

7.2.5 Finančne napovedi

Pristojni organi bi morali opraviti kvantitativni pregled poslovnega načrta kreditne institucije vložnice, s poudarkom na predloženih finančnih napovedih, tako za osnovni scenarij kot za scenarij izjemnih situacij, ob u poštevanju geografske porazdelitve, vrst dejavnosti ter položaja na trgu na posamični ravni in po potrebi konsolidirani ravni skupine ali subkonsolidirani ravni (člen 4(a) Regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja¹⁵ ). Pregledat i bi morali tudi finančne položaje (npr. na podlagi bilance stanja), tveganje (npr. na podlagi zneska skupne izpostavljenosti tveganju – TREA ali drugih mer tveganja) ter/ali organizacijske in/ali zakonsko določene omejitve.

¹⁵ Člen 4(a) regulativnih tehničnih standardov o informacijah za izdajo dovoljenja določa, da mora vloga vsebovati „napovedi za kreditno institucijo vložnico na pos amezni in po potrebi na konsolidirani in subkonsolidirani ravni (ki navajajo delež, ki ga predstavlja kreditna institucija) vsaj na podlagi osnovnega scenarija in scenarija izjemnih situacij, vključno z: [..]“.

Namen kvantitativnega pregleda finančnih napovedi poslovnega načrta bi moral biti oceniti verodostojnost temeljnih predpostavk (v zvezi z rastjo dejavnosti, ustvarjanjem prihodkov, oceno stroškov in povezanimi tveganji) glede uspešnosti in vzdržnosti poslovnega modela vložnice in njene splošne zmožnosti za doseganje projekcij rezultatov v skladu z bonitetnimi zahtevami v osnovnem scenariju in scenariju izjemnih situacij.

Ocena finančnih napovedi bi morala upoštevati ciljno usmerjeno poslovno strategijo kreditne institucije vložnice za njena najpomembnejša geografska območja, vključno s podrejenimi družbami, podružnicami, dejavnostmi, ki jih opravlja na podlagi svobode opravljanja storitev, vrstami dejavnostmi, poslovnimi področji in linijami produktov na podlagi prispevka k dobičku (npr. na podlagi poslovnega izida) ter preuči verodostojnost temeljnih kvantitativnih predpostavk (npr. dejavnosti po regijah, prihodki iz provizij, število strank, stroški za zaposlene, makroekonomske predpostavke itd.).

Pri oceni donosnosti poslovnega načrta b i morali pristojni organi posebno pozornost nameniti področjem ciljno usmerjene poslovne strategije, ki so najpomembnejša za prihodnjo vzdržnost poslovnega modela in preživetje v stresnih razmerah. Po potrebi bi morali, kolikor je to mogoče, upoštevati tudi izpostavljenost kreditne institucije vložnice obstoječim ali novim tveganjem in ranljivostim.

Za te namene bi morali pristojni organi pregledati pojasnilo začetnega uspešnega poslovanja kreditne institucije in vzdržnosti poslovnega modela skozi čas, ki j o potrebuje kreditna institucija vložnica, da bi dosegla ustaljeno stanje, vsekakor vsaj v triletnem obdobju. Kar zadeva scenarij izjemnih situacij, bi moralo zadostovati, da kreditna institucija lahko izpolnjuje bonitetne zahteve na koncu obdobja načrtova nja.

Pristojni organi morajo morda oceniti poslovni načrt za daljše časovno obdobje, na primer za pet let. To lahko velja na primer za vložnice, katerih poslovni cikel se razvija pet let ali katerih triletni poslovni načrti kažejo slabosti glede vzdržnosti . V takih primerih bi se morala intenzivnost ocene uskladiti s profilom tveganosti poslovnega načrta, morebitnimi slabostmi in negotovostjo, povezano z daljšim časovnim obdobjem.

Po potrebi bi morali pristojni organi, kolikor je to mogoče, za kreditno institucijo vložnico določiti ustrezno primerjavo z enakovredno institucijo. Pristojni organ bi morali določiti enakovredno institucijo ali enakovredno skupino na podlagi konkurenčnega produkta/poslovnih področij, ciljno usmerjenih v isti vir dobička/iste stra nke, analizo pa utemelji na nadzoru, trgu in makroekonomskih podatkih, ki jih ima na voljo. V takih primerih bi moral rezultat ocene, ki izhaja iz primerjave z enakovredno institucijo, dopolniti strokovno presojo pristojnega organa. Če primerjava z enakovredno institucijo ni možna, bi se morali pristojni organi opreti na strokovno presojo.

Pristojni organi bi morali razmisliti o oceni trendov in razmerij donosnosti, ob upoštevanju tveganj, ki jih bo predvidoma prevzela kreditna institucija vložnica, in rela tivne uspešnosti v primerjavi z enakovrednimi institucijami. Pri tej oceni se lahko oprejo na najpogostejše kazalnike donosnosti in tveganj, kot so donosnost lastniškega kapitala, donosnost premoženja, razmerje med operativnimi stroški in prihodki, stroški tveganja in količnik finančnega vzvoda. Pri uporabi posebnih kazalnikov bi morali pristojni organ upoštevati vrsto in raven tveganja, ki ga je predvidela kreditna institucija vložnica za ustvarjanje dobička (na primer, institucija, ki ustvarja nižje in st abilnejše donose s konzervativno nagnjenostjo k prevzemanju tveganja je lahko bolj vzdržna kot institucija z visokimi donosi, vendar z zelo agresivno nagnjenostjo k prevzemanju tveganja). Pristojni organi bi morali skrbno oceniti tveganje, povezano z gospodarsko uspešnostjo (npr. raven tveganja premoženja), tudi ob upoštevanju tveganj a prilagojenih kazalnikov, kolikor je to mogoče.

Pristojni organi bi morali biti zmožni pridobiti jasen vpogled v vire institucije za ustvarjanje dobička in izgube (predvsem povezanih dejavnikov, kot so obseg trgovanja, stanje in tokovi ter cene/marže), da bi opredelili ključne dejavnike in odvisnosti poslovne uspešnosti in morebitne ranljivosti. Po potrebi bi morali v skladu s pristopom sorazmernosti iz odstavka 70 razčleniti prihodke/vir dohodka, da bi razumeli, ali so pričakovani viri prihodkov v skladu s splošno ciljno usmerjeno poslovno strategijo (vrsto poslovnega modela, velikostjo podjetja). Pri t em bi morali nameniti pozornost čezmerno optimističnim pričakovanjem glede dobička, ki so povezana na primer s terminsko obrestno mero, in drugim zadevnim predpostavkam glede ustvarjanja prihodkov ter njihovemu vplivu na zanesljivost in vzdržnost projekcij .

Pristojni organi bi morali v skladu z načelom sorazmernosti iz odstavka 70 pregledati, kako kreditna institucija vložnica oblikuje cene svojih prod uktov in njihovo strukturo. Za ta namen se lahko upoštevajo na primer:

• (a) opiranje na tvegane ali koncentrirane vire dohodka (npr. drugorazredna hipotekarna posojila, finančna posojila s finančnim vzvodom, potrošniški kredit, posebne skupine strank) ter njiho ve učinke na poslovni model, kot so povečana dovzetnost za spremembe poslovnega okolja (npr. znižanje cen nepremičnin, zmanjšanje povpraševanja po produktih, financiranih s potrošniškimi posojili);
• (b) opiranje na nestanovitnejše vire dohodka (npr. dohodek iz dejavnosti, dohodek iz varovanja pred tveganjem ali drugi enkratni viri) in posledice za dolgoročno trajnost prihodkov.

Pristojni organi bi morali pridobiti jasen vpogled v različne modele prihodkov (npr. model, ki temelji na prihodku od obresti (npr. dajanje kreditov strankam) ali model, ki temelji na prostih prihodkih (npr. financiranje trgovine, storitve korespondenčnega bančništva, storitve skrbništva ali svetovalne storitve), posebne dejavnike prihodkov, ključne kazalnike uspešnosti in ravni tveganja povezanih poslovnih področij. V vseh primerih bi morali pridobiti jasen vpogled v model prihodkov kreditne institucije vložnice, kako ta pričakuje, da bo ustvarjala dohodek tako v razmerah običajnega poslovanja kot v stresnih razmerah, in verodostojnosti temeljnih predpostavk.

Pristojni organi bi morali posebno pozornost nameniti visokim stopnjam rasti in povezanim predpostavkam glede tveganja, vključno v zvezi z ustreznostjo zmogljivosti kreditne institucije vložnice za izvajanje in upravljanje tveganja, d a bi podprli doseganje ciljno usmerjenih projekcij, na podlagi analize, opravljene v skladu z odstavkom 92. Ocena verodostojnosti temeljnih predposta vk bi se morala opraviti ob upoštevanju različnih elementov, vključno s splošno poslovno strategijo, oblikovanjem cen produktov, poslovnim okoljem, strategijo financiranja, dopustnim tveganjem in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja, obstojem politik, katerih cilj je zagotoviti varno in skrbno upravljanje, itd. V zvezi z vzdržnostjo poslovnega modela bi morali pristojni organi pridobiti temeljit vpogled v strukturo stroškov in zadevnih kazalnikov, na primer gibanja razmerja med stroški in ciljnim dohodkom (absolutno ali glede na enakovredne institucije) na koncu predvidenega časovnega obdobja poslovnega načrta in v stresnih situacijah.

Strukturo ciljnih stroškov (npr. stroškov dela, upravnih stroškov in stroškov IT) je treba pregledati v absolutnem smislu in, kadar je to mogoče in ustrezno, v primerjavi z enakovrednimi institucijami, ob upoštevanju znatnega negativnega učinka, ki ga ima lahko prenizka ocena nekaterih stroškov zlasti v fazi vzpostavljanja ali v stresnih situacijah na vzdržnost poslovnega modela in/ali strategije. Pristojni organi bi morali nameniti pozornost koncentracijam ponavljajočih se stroškov, ki lahko odražajo togost strukture stroškov.

Kar zadeva stroškovne modele, kreditne institucije vložnice, ki se znatno opirajo na poslovne modele, k i jih omogoča tehnologija, bodo verjetno imele nižje mejne stroške kot kreditne institucije s transakcijami, povezanimi z visokimi variabilnimi stroški. Zato se bo načeloma donosnost takih poslovnih modelov verjetno povečala, ko bo dosežena določena kritič na masa, ki bo absorbirala fiksne stroške naložbe. Pristojni organi bi morali zato za take vložnice upoštevati ključne izdatke, na primer za talente za inženiring ali trženje produktov ter za naložbe v infrastrukturo.

7.2.6 Celostno nadzorniško mnenje

Pristojni organi bi morali na podlagi predloženega poslovnega načrta in finančnih projekcij oblikovati celostno nadzorniško mnenje, da bi ocenili: (a) ali bo poslovni model kreditne institucije vložnice uspešen ter vzdržen in (b) ali bo kreditna institucija vložnica v obdobju načrtovanja zmožna izpolnjevati bonitete zahteve. Cilj celostnega nadzorniškega mnenja je na podlagi strokovne presoje pristojnega organa oblikovati enotno in celovito oceno poslovnega načrta in finančnih napovedi ter zlasti verodostojnosti teme ljnih predpostavk. Nadzorniško mnenje bi moralo temeljiti na oceni prejetih informacij o poslovni strategiji, poslovnem okolju (o morebitnih enakovrednih ustanovah, tržnih trendih in drugih zunanjih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na prihodnjo donosnost) in ključnih notranjih dejavnikih, primerjati pa bi se moralo z lastnim mnenjem kreditne institucije vložnice (finančne napovedi, kot je pojasnjeno v odstavkih od 93 do 106), da bi se ocenila njihova verodostojnost v celoti.

Pristojni organ bi morali na podlagi pregledanih informacij izpodbijati predpostavke kreditne institucije vložnice in oblikuje svoje lastno nadzorniško mnenje. Če predpostavke niso verodostojne, lahko pristojni organi oblikujejo druge predpostavke in opravijo analizo občutljivosti, da določijo kvantitativni vpliv na povezana področja poslovnega načrta. Izpodbijanje posameznih predpostavk in ustrezna uporaba drugih predpostavk bosta po potrebi pristojnemu organu omogočila, da količinsko opredeli in oceni skupni vpliv analize občutljivosti na finančne napovedi in navsezadnje na najustreznejše bonitetne zahteve. Pristojni organ lahko izpodbija tako osnovni kot stresni scenarij.

Oblikovanje nadzorniškega mnenja in analiza občutljivosti bi morala temeljiti na merilih sorazmernosti, kot so določena v odstavku 70, ob upoštevanju relativnega tveganja in kompleksnosti predvidenega poslovnega modela. Kadar se celovito nadzorniško mnenje razlikuje od mnenja kreditne institucije vložnice, lahko pristojni organi o določenih ugotovitvah obvestijo kreditno institucijo vložnico, da bi zapolnili vrzel v informacijah in poglobili razumevanje predpostavk, ki jih je oblikovala kr editna institucija vložnica. Nadzorniški dialog lahko spodbudi kreditno institucijo vložnico k predložitvi revidiranega poslovnega načrta in finančne napovedi, ki upoštevata vse potrebne popravne ukrepe, da se zagotovita njegova uspešnost in vzdržnost ter navsezadnje izpolnjevanje bonitetnih zahtev za obdobje načrtovanja. V takem primeru lahko pristojni organi tudi razmislijo o blažitvenih ukrepih v obliki predpogojev, naknadnih obveznosti ali omejitev iz oddelka 4.2, odstavki 25–32.