4 Sorazmernost

Cilj načela sorazmernosti iz člena 26(3) Direktive (EU) 2019/2034 je uskladiti politike in prakse prejemkov s posameznim profilom tveganosti, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in strategijo investicijskega podjetja, tako da se cilji zahtev gled e prejemkov dejansko dosežejo.

Investicijska podjetja in pristojni organi bi morali pri sorazmerni uporabi zahtev glede prejemkov in določb teh smernic upoštevati naravo, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti investicijskega podjetja.

Obveznost imeti preudarne in učinkovite politike in prakse prejemkov velja za vsa investicijska podjetja in v zvezi z vsemi zaposlenimi ne glede na različne značilnosti investicijskih podjetij.

Pri ocenjevanju, kaj je sorazmerno, in določ anju potrebne stopnje kompleksnosti politik prejemkov in pristopov za merjenje tveganja bi morali investicijska podjetja in pristojni organi upoštevati kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih vidikov vseh zgornjih meril. Na primer, čeprav je obseg posl ovne dejavnosti majhen, lahko zaradi svoje narave ali kompleksnosti produktov vseeno vključuje kompleksne dejavnosti in profile tveganosti.

Če imajo investicijska podjetja dovoljenje za opravljanje storitev in dejavnosti iz točk (2), (3), (4), (6) in (7) oddelka A Priloge 1 k Direktivi 2014/65/ES, bi bilo treba skladno s splošnim EBA Public

načelom pričakovati višjo stopnjo kompleksnosti, zlasti če ima i nvesticijsko podjetje dovoljenje za upravljanje denarja in sredstev strank.

Za zgornje namene bi morali investicijska podjetja in pristojni organi upoštevati vsaj naslednja merila:

• a. bilančna in zunajbilančna sredstva investicijskega podjetja ter ali investi cijsko podjetje izpolnjuje merila in pragove iz odstavka 4 člena 32 Direktive (EU) 2019/2034;
• b. ali ima investicijsko podjetje dovoljenje za upravljanje denarja in sredstev strank;
• c. vrsto dovoljenih dejavnosti in storitev (npr. iz oddelkov A in B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU) in drugih storitev (npr. klirinške storitve), ki jih opravlja investicijsko podjetje;
• d. znesek upravljanih sredstev;
• e. zaščitena in upravljana sredstva;
• f. obseg obravnavanih naročil strank;
• g. obseg dnevnega toka trgovanja;
• h. geografsko prisotnost investicijskega podjetja in obseg dejavnosti v posamezni državi, vključno v tretjih državah;
• i. pravno obliko ter razpoložljive lastniške in dolžniške instrumente;
• j. metode, ki se uporabljajo za določanje kapitalskih zahtev;
• k. ali je investi cijsko podjetje del skupine, in če je, oceno sorazmernosti za skupino in značilnosti skupine, v katero spada;
• l. osnovno poslovno strategijo;
• m. strukturo poslovnih dejavnosti ter obdobje, merljivost in predvidljivost tveganj poslovne dejavnosti;
• n. strukturo finan ciranja investicijskega podjetja;
• o. notranjo organizacijo investicijskega podjetja, vključno z ravnjo variabilnih prejemkov, ki se lahko izplačajo opredeljenim zaposlenim;
• p. glavne vire in strukturo dobička in izgube investicijskega podjetja;
• q. vrsto strank (npr. prebivalstvo, podjetja, mala podjetja, javni organi); EBA Public
• r. kompleksnost finančnih instrumentov ali pogodb;
• s. funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in distribucijske poti;
• t. obstoječe sisteme informacijske tehnologije, vključno s sistemi za zagotavljanje neprekinj enosti poslovanja in oddajanjem funkcij v zunanje izvajanje na tem področju.

Pred sorazmerno uporabo zahtev glede prejemkov in določb iz teh smernic bi bilo treba izvesti opredelitev zaposlenih na podlagi meril iz člena 30(1) Direktive (EU) 2019/2034, delegirane uredbe Komisije, sprejete po pooblastilu iz člena 30(4) navedene direktive (regulativni tehnični standardi za opredeljene zaposlene), in dodatnih notranjih meril¹⁵ .

Pri izvajanju posebnih politik prejemkov za različne kategorije opredeljenih zaposle nih v skladu z razdelkoma 3 in 4 teh smernic, bi bilo treba pri uporabi sorazmernosti upoštevati učinek te kategorije zaposlenih na profil tveganosti investicijskega podjetja ali sredstev, ki jih to upravlja.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da investicijska podjetja zahteve glede prejemkov in določbe teh smernic izpolnjujejo tako, da so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za različna investicijska podjetja.

Opustitve postopka izplačila variabilnih prejemkov

Brez poseganja v to, kako države članice izvajajo člen 32(4) Direktive 2019/2034/EU, investicijsko podjetje, katerega bilančna vsota ne presega praga, določenega v nacionalni zakonodaji, ne sme uporabljati zahtev za odložitev variabilnih prejemkov in njihovo izplačilo v instrumentih, kot je določeno v točkah (j) in (l) člena 32(1) ter v tretjem pododstavku člena 32(3) Direktive (EU) 2019/2034.

Pri določanju zneska letnega variabilnega prejemka, izplačanega zaposlenemu, in dejanskega razmerja med letnim variabilnim in fiksnim prejemkom za namene to čke (b) člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034, tj. za uporabo opustitev zahteve, da se variabilni prejemek odloži in posameznim zaposlenim izplača v instrumentih, bi morala investicijska podjetja upoštevati zneske, določene v točkah (a) in (b), ter uporablj ati dodatne pogoje iz točk (c) do (h):

• a. letni variabilni prejemek, dodeljen za obdobje uspešnosti, ki je enako poslovnemu letu, v katerem se določi, ali se opustitev lahko uporabi, in vsa obdobja uspešnosti, ki so se končala v tem poslovnem letu, ne glede na dolžino povezanih poslovnih obdobij, ki so se končala v tem poslovnem letu, npr. bi moral vključevati celotni znesek variabilnih prejemkov na podlagi obnavljajočih in samostojnih večletnih obračunskih obdobij in bonusov za zadržanje za obdobja, da ljša od enega leta, kadar se je povezano obdobje končalo v zadevnem poslovnem letu;

(¹⁵ ) Glej smernice za postopek opredelitve v razdelku 5 teh smernic. EBA Public

• b. letni fiksni prejemek, dodeljen za predhodno leto uspešnosti; investicijska podjetja ne smejo upoštevati drugih dodelitev, ki se na podlagi odstavkov 127 in 128 štejejo za fiksne prejemke;
• c. variabilni prejemek, dodeljen za predhodno leto uspešnosti, ne glede na to, kako se izplača, npr. v denarju, instrumentih ali drugih oblikah variabilnih prejemkov;
• d. variabilni prejemek bi moral biti sestavljen iz vseh oblik dodeljenega variabilnega prejemka, vključno z variabilnim prejemkom na podlagi uspešnosti, zneski, izplačanimi kot zajamčeni variabilni prejemek, bonusi za zadržanje, odpravninami in diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi;
• e. znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih za obdobja uspešnosti, daljša od enega leta, npr. na podlagi dolgoročnih spodbujevalnih shem ali večletnih obračunskih obdobij, ob upoštevanju polnega zneska za leto uspešnosti, v katerem se obdobje uspešnosti konča;
• f. polni znesek variabilnih prejemkov, dodeljenih v letu uspešnosti kot zajamčeni variabilni prejemki, bonusi za zadržanje, odpravnine in diskrecijske pokojninske ugodnosti;
• g. zneski bi morali temeljiti na opredelitvi fiksnega in variabilnega prejemka iz teh smernic in bi se morali izračunati na podlagi dodeljenih bruto prejemkov;
• h. kadar se znesek določi na posamični podlagi, bi bilo treba upoštevati prejemke, ki jih dodeli investicijsko podjetje, kadar pa se znesek določi na konsolidirani podlagi, bi bilo treba upoštevati vse prejemke, dodeljene v obsegu bo nitetne konsolidacije;
• i. kadar so prejemki izplačani v valuti, ki ni euro, se zneski pretvorijo v eure po menjalnem tečaju, ki ga je Komisija objavila za finančno načrtovanje in proračun za zadnji mesec poslovnega leta investicijskega podjetja¹⁶ .

Za izračun povprečja vrednosti sredstev za štiriletno obdobje neposredno pred tekočim poslovnim letom za namen točke (a) člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034 bi morala investicijska podjetja uporabiti aritmetično povprečje te vrednosti ob koncu štirih predhodnih posl ovnih let. Kadar se računovodstvo vodi v valuti, ki ni euro, se zneski pretvorijo v eure po menjalnem tečaju, ki ga je Komisija objavila za finančno načrtovanje in proračun za zadnji mesec posameznega poslovnega leta.

Če nacionalna zakonodaja pristojnim organom daje pooblastilo, da pragove iz točke (a) člena 32(4) Direktive (EU) 2019/2034 določijo za posamezna investicijska podjetja, bi morali pristojni organi pri zniževanju ali zviševanju teh pragov upoštevati naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti investicijskega podjetja, njegovo notranjo organizacijo in po potrebi značilnosti skupine, v katero spada, pa tudi merila sorazmernosti iz teh smernic. Enako velja v zvezi z znižanjem pragov iz točk (c), (d) in (e) člena 32(5) in člena 32(6).

(¹⁶ ) Menjalni tečaji so na volj o na spletnem mestu Evropske komisije: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/procedures-guidelines-tenders/information-contractors-and-beneficiaries/exchange-rate-inforeuro_sl. EBA Public

Če nacionalna zakonodaja pristojnim organom daje pooblastilo, da pragove iz člena 32(7) Direktive (EU) 2019/2034 določijo za posamezne zaposlene, bi morali pristojni organi pri zniževanju teh pragov upoštevati merila iz navedenega člena in vpliv poklicnih dej avnosti teh zaposlenih na profil tveganosti investicijskega podjetja in sredstev, ki jih to upravlja, v primerjavi z drugimi opredeljenimi zaposlenimi. Če je denimo vpliv na profil tveganosti pomembnejši, bi bilo morda primerno zahtevati uporabo odloga in izplačila v instrumentih.