7. Specifikacije za izračun plačne vrzeli med spoloma

Pristojni organi bi morali od institucij in investicijskih podjetij zbirati podatke o plačni vrzeli med spoloma na posamični podlagi, izraženi kot odstotni delež razlike med povprečno plačo ženskih in moških članov upravljalnega organa ter razlike med nebinarnimi in moškimi člani upravljalnega organa, in sicer na podlagi povprečja in mediane prejemkov izvršnih direktorjev, neizvršnih direktorjev in predstavnikov zaposlenih.

Za izračun plačne vrzeli med spoloma bi morale institucije in investicijska podjetja določiti skupne bruto letne prejemke kot vsoto fiksnih in variabilnih prejemkov pred obdavčitvijo, pri čemer bi morale upoštevati naslednje:

• a. Uporabiti bi bilo treba celotne variabilne prejemke, dodeljene za vsa obdobja uspešnosti, ki so se končala v poslovnem letu. To bi moralo vključevati variabilne prejemke, dodeljene na podlagi večletnih obdobij in ne na letni podlagi. Zneski, izplačani v po slovnem letu (npr. sorazmerno), ki so bili dodeljeni v prejšnjih poslovnih letih, se ne bi smeli upoštevati.
• b. Zajamčeni variabilni prejemki (npr. bonus ob zaposlitvi), svežnji prejemkov, dodeljeni za odkup iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, in odpravnine (npr. ko se pogodba zaposlenemu ob koncu poslovnega leta še ni iztekla) se pri izračunu ne bi smeli upoštevati.
• c. Nedenarne ugodnosti (npr. službeno vozilo, brezobrestna posojila, brezplačni vrtec v podjetju itd.) bi bilo treba upoštevati v obliki njihove obdavčene denarne vrednosti.
• d. Redno plačevanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za vse zaposlene se ne bi smelo upoštevati. Upoštevati bi bilo treba posebne pokojninske ugodnosti.
• e. Upoštevati bi bilo treba honorarje za udeležbo na sejah upravljalnega organa, ki so omejeni na člane upravljalnega organa v nadzorni funkciji, če prejemajo tudi elemente iz točk (a) do (d) tega odstavka. Če se ne izvršijo druga plačila, se uporablja odstavek 33. Honorarji za udeležbo v odborih upravljalnega organa se ne bi smeli upoštevati.

Če neizvršni direktorji ali predstavniki zaposlenih prejemajo plačilo samo za svojo funkcijo v obliki fiksnega dnevnega honorarja za udeležbo, bi moral biti znesek, ki ga je treba upoštevati pri izračunu plačne vrzeli med spoloma, plačilo za udeležbo za en dan, ne glede na število dni, za katere so v poslovnem letu prejeli plačilo, namesto da se prejemek izračuna, kot je določeno v odstavku 32.

V zvezi s predstavniki zaposlenih bi bilo treba upoštevati samo zneske, dodeljene za njihovo funkcijo člana upravljalnega organa.

Če je član upravljalnega organa prejel plačilo samo za del poslovnega leta, bi bilo treba prejeto plačilo povišati do zneska, ki bi bil skupni bruto letni prejemek, če bi bil ta član plačan za celotno leto. Enako bi moralo veljati za člane, ki delajo s krajšim delovnim časom.

Člani, ki ob koncu poslovnega leta niso bili več člani upravljalnega organa, ne bi smeli biti vključeni v izračun, njihovi prejemki pa ne bi smeli biti upoštevani pri izračunu.

Institucije in investicijska podjetja bi morale pri izračunu povprečnih prejemkov in mediane prejemkov, ki jih je treba sporočiti v Prilogi XI, upoštevati naslednja navodila:

• a. prejemke vsakega direktorja bi bilo treba dodeliti ustreznemu spolu, in sicer ločeno za izvršne direktorje, neizvršne direktorje in predstavnike zaposlenih;
• b. prejemke članov, ločene za vsak spol, bi bilo treba razvrstiti po znesku, začenši z najnižjim;
• c. izračunati bi bilo treba mediano in povprečje prejemkov za izvršne direktorje, neizvršne direktorje in predstavnike zaposlenih, ki so moški, ženske in nebinarne osebe.

Povprečno vrednost bi bilo treba izračunati kot vsoto prejemkov, deljeno s številom direktorjev v ustrezni kategoriji, določeni v odstavku 37(c).

Mediana, ki jo je treba izračunati v skladu z odstavkom 37(c), je srednja vrednost porazdelitve vrednosti prejemkov iz odstavka 37(b). V primeru sodega števila direktorjev v kategoriji je mediana povprečje dveh srednjih številk.

Institucije in investicijska podjetja bi morali za vsako od kategorij iz Priloge XI izračunati plačno vrzel med spoloma, in sicer tako, da izračunajo:

• a. razliko med povprečnimi prejemki moških in žensk, deljeno s povprečnimi prejemki moških;
• b. razliko med mediano prejemkov moških in žensk, deljeno z mediano prejemkov moških;
• c. razliko med povprečnimi prejemki moških in nebinarnih članov, deljeno s povprečnimi prejemki moških;
• d. razliko med mediano prejemkov moških in nebinarnih članov, deljeno z mediano prejemkov moških.

Kadar plačne vrzeli med moškimi in ženskimi člani ali plačne vrzeli med moškimi in nebinarnimi člani ni mogoče izračunati, ker kategorija ne vsebuje obeh zadevnih spolov, bi morale institucije in investicijska podjetja namesto izračuna odsotnega deleža nav esti vrednost „n/a“ (ni na voljo).

Če prejemki za referenčne podatke še niso bili odobreni, bi morale institucije in investicijska podjetja o plačni vrzeli med spoloma poročati po najboljših močeh, pri čemer upoštevajo predlagane variabilne prejemke.