4.5 Sprožilci

V skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) 2023/1114 se izvajanje načrta unovčenja sproži z odločitvijo pristojnega organa, da izdajatelj „ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti“.

Poleg primerov, izrecno navedenih v členu 47(1) Uredbe (EU) 2023/1114, in sicer

• (i) insolventnosti, (ii) reševanja (kadar je ustrezno) ali (iii) odvzema dovoljenja, te smernice nadalje določajo elemente, na podlagi katerih pristojni organ oceni, ali izdajatelj „ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.

V primeru začetka izvajanja ukrepov za preprečevanje krize ali ukrepov kriznega upravljanja, kot so opredeljeni v točkah (101) in (102) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, ali ukrepa za reševanje, kot je opredeljen v točki (11) člena 2 Uredbe (EU) 2021/23, pristojni organ ne bi smel sprožiti

17 načrta unovčenja brez predhodnega posvetovanja in usklajevanja z ustreznimi bonitetnimi organi ali pristojnimi organi za reševanje v skladu z Direktivo 2013/36/EU¹⁰ , Direktivo 2014/59/EU ali Uredbo (EU) 2021/23, če za izdajatelja veljajo te direktive in ta uredba.

Pri ocenjevanju, ali izdajatelj „ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114, bi moral pristojni organ med drugim upoštevati vidike iz točk

• (i) do (iii) odstavka 84 , ki se nanašajo izključno na zahteve iz naslova III ali naslova IV, kot je ustrezno, Uredbe (EU) 2023/1114 in v okviru nadzora pristojnega organa.

Vidiki, ki bi jih moral pristojni organ med drugim upoštevati pri ocenjevanju, ali izdajatelj „ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti“ v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114, so naslednji:

• i. kapitalski položaj izdajatelja: kršitev zahtev iz člena 35(1) do (5) in člena 45(5) Uredbe (EU) 2023/1114;
• ii. likvidnostni položaj izdajatelja v skladu z veljavnimi zahtevami iz Uredbe (EU) 2023/1114 in/ali rezerve sredstev:
• o kršitev likvidnostnih zahtev ali, če velja zahteva po vzdrževanju rezerve sredstev, kršitev zahtev v zvezi z ravnjo in sestavo rezerve sredstev iz poglavij 3 in 5 naslova III Uredbe (EU) 2023/1114, vključno z vsemi specifikacijami v skladu s členi 36(4), 38(5) in 45(7)(b) navedene uredbe, ko se uporabijo ustrezne delegirane uredbe, na način, ki bi upravičil odvzem dovoljenja izdajatelja s strani pristojnega organa;
• o nezmožnost plačila dolgov in obveznosti ob zapadlosti; in
• o rezerva sredstev je nižja od obveznosti;
• iii. v zvezi z izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki so pridobili dovoljenje v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2023/1114, druge zahteve za nadaljnje dovoljenje:
• o v zvezi z ureditvami upravljanja: kopičenje bistvenih slabosti ali pomanjkljivosti na ključnih področjih ureditev upravljanja ali funkcij notranje kontrole, vključno z upravljanjem tveganj in upravljanjem tveganj IKT, ki imajo same ali skupaj bistven negativen bonitetni vpliv na izdajatelja in/ali njegovo operativno odpornost; ali kateri koli drugi elementi, ki jih pristojni organ šteje za pomembne;
• o bistvene pomanjkljivosti, ki imajo lahko skupaj pomemben negativen bonitetni vpliv na izdajatelja, kot je na primer večje zmanjšanje ugleda zaradi pomanjkanja

10 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338) 18 preglednosti pri poslovanju in delovanju ali nepopolnega/netočnega razkritja informacij.

Pristojni organ bi moral pri ocenjevanju nezmožnosti ali verjetne nezmožnosti izdajatelja, da v bližnji prihodnosti izpolni veljavne zahteve, kot je določeno tudi z zgornjimi dejavniki, svojo določitev utemeljiti tudi na elementih, ki med drugim vključujej o:

• i. pomemben neugoden razvoj v makroekonomskem okolju, ki lahko ogrozi izdajateljev položaj glede lastnega kapitala, likvidnostne zahteve in/ali sredstev, ki zagotavljajo pravice imetnikov žetonov do unovčenja, vključno z ustreznim razvojem obrestnih mer, zamr znitvijo trga ali gospodarsko rastjo; takšen razvoj bi moral znatno negativno vplivati na poslovni model izdajatelja, obete za njegovo dobičkonosnost, likvidnostni položaj, sposobnost preživetja in njegovo rezervo sredstev;
• ii. znatno poslabšanje dojemanja izdajatelja na trgu, na primer zaradi ovir pri hitrem dostopu do sredstev, ki zagotavljajo pravice imetnikov žetonov do unovčenja, kot je poslabšanje profila solventnosti kreditne institucije, ki hrani izdajateljeve vloge ali o pravlja skrbniške storitve, ali negativna nestanovitnost visoko likvidnih finančnih instrumentov v rezervi sredstev ali visokokakovostna likvidna sredstva, ki sestavljajo zahtevo glede količnika likvidnostnega kritja;
• iii. znatno poslabšanje tržnih razmer, ki bi lahko privedlo do množične prodaje žetonov, vezanih na sredstva, in e- denarnih žetonov s strani imetnikov žetonov med drugim zaradi velikega in/ali stalnega negativnega razhajanja med tržno vrednostjo žetona in tržno vrednostjo sredstev, na katera je vezan žeton, idiosinkratičnega šoka, povezanega z določenim premoženjem, na katerega se nanaša žeton, vezan na sredstva, in e - denarni žeton, naraščajoče in velike nestabilnosti trga kriptosredstev, medsebojne povezanosti med finančnim sistemom in kripto dejavnostmi pri izdajateljih, ki bi lahko delovali kot vir širjenja krize (idiosinkratične ali tržne), ali izgube zaupanja imetnikov žetonov.

Dejavnike in elemente, navedene v teh smernicah oziroma v odstavkih 84 in 85, bi morali skrbno in celovito analizirati ter utemeljiti. Ugotovitev, da izdajatelj ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti, bi morala ostati predmet strokovne presoje in ne bi smela samodejno izhajati iz katerega koli od tukaj opisanih elementov. To zlasti velja za razlago elementov, na katere lahko vplivajo dejavniki, ki niso neposredno povezani s položajem izdajatelja.

Pristojni organ bi moral pri določanju, ali izdajatelj ne more ali verjetno v bližnji prihodnosti ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/1114, svojo odločitev med drugim utemeljiti na oceni elementov, opisanih v tem razdelku, in po potrebi ob upoštevanju neuspešnosti predhodne aktivacije sanacijskih možnosti, predvidenih v načrtu sanacije, ki ga je izdajatelj pripravil v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2023/1114, ali neuspešnosti sanacijskih možnosti za odpravo problematičnega stanja. Kljub temu predhodna aktivacija načrta sanacije ne bi smela biti nujen pogoj za aktivacijo načrta unovčenja.

19

V večini primerov se pričakuje, da ugotovitev pristojnega organa, da izdajatelj ne more ali verjetno ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti, ne temelji le na enem, ampak na več dejavnikih iz teh smernic. Kljub temu bi v nekaterih okoliščinah tudi izpolnitev le enega pogoja odvisno od njegove resnosti in bonitetnega vpliva, zadoščala za odločitev pristojnega organa, da sproži načrt unovčenja.

20