Načela in metodološki vidiki

Glede na zahtevnost pristopa imajo lahko scenariji obliko preprostih pripovedi ali podrobnejših kvantitativnih napovedi.

Pristojni organi se lahko odločijo, da bodo zaradi primerljivosti uporabili enake scenarije za vse finančne subjekte ali da bodo scenarije prilagodili posameznim kategorijam finančnih subjektov glede na njihove profile tveganja in poslovne modele.

Pristopi od zgoraj navzdol v primerjavi s pristopi od spodaj navzgor

Pristojni organi bi morali oceniti prednosti pristopa od zgoraj navzdol v primerjavi s pristopom od spodaj navzgor ter izbrati najprimernejšo metodo na podlagi določenih ciljev, zrelosti finančnih subjektov pri stresnem testiranju ESG tveganj in narave izp ostavljenosti, zajetih v oceni, pri čemer bi morali upoštevati naslednje vidike:

• ▪ pristop od zgoraj navzdol, pri katerem pristojni organi centralno izračunajo učinke scenarijev stresnih testov, zagotavlja določeno stopnjo primerljivosti med finančnimi subjekti in pristojnim organom omogoča večji nadzor nad postopkom in metodologijo, s čimer se zmanjša breme za sektor;
• ▪ pristop od spodaj navzgor, pri katerem finančne institucije same izračunajo vpliv scenarijev stresnih testov, zagotavlja večjo razčlenjenost, kar omogoča zajetje nesistematičnih elementov, značilnih za nekatere portfelje, nasprotne stranke in izpostavljeno sti. Spodbuja tudi večjo vključenost v postopek stresnega testiranja in pomaga pri okrepitvi zmogljivosti finančnih subjektov.

Pri uporabi pristopa od spodaj navzgor bi morali pristojni organi vzpostaviti jasne metodološke okvire za zagotovitev doslednosti in enakih konkurenčnih pogojev za vse finančne subjekte, vključno z vidiki sorazmernosti v zvezi s pričakovanji glede izpopolnjenosti njihovega izračuna učinka.

Razmislili bi lahko o hibridnem pristopu, ki prinaša prednosti obeh metodologij. Pristojni organi se lahko za ustrezen pristop odločijo na podlagi razpoložljivosti podatkov in lastništva modela, pri čemer upoštevajo, da lahko določeni portfelji ali dejavno sti, kot je na primer tveganje prevzemanja kreditnega tveganja, zahtevajo podrobnejše podatke in modeliranje, kot je izvedljivo v okviru pristopa od zgoraj navzdol.

Stopnja razčlenjenosti

Pri odločanju o stopnji razčlenjenosti bi morali pristojni organi najti ustrezno ravnovesje med enostavnostjo in natančnostjo ob upoštevanju razpoložljivosti, kakovosti in metodološke zrelosti podatkov. Da bi ustrezno zajeli vpliv prehodnega tveganja na ravni dejavnosti ali subjekta ali regionalnih/lokalnih vplivov fizičnih tveganj, bodo morda potrebni podrobnejši podatki.

Pristojni organi bi morali upoštevati vsaj naslednje vidike razčlenjenosti:

• a. Raven portfelja: razlikovanje po razredih finančnih instrumentov (npr. posojila podjetjem, hipoteke, izpostavljenost do državnih vrednostnih papirjev, deleži v lastniškem kapitalu in podjetniških obveznicah).
• b. Sektorska raven: razvrstitev na podlagi gospodarskega sektorja (npr. panoga z visokimi emisijami ogljika, energetika, nepremičnine, kmetijstvo). Pri določenih sektorjih se lahko uporabi večja razčlenjenost (npr. elektrogospodarstvo, sektor, na katerega vpliva tehnološki preboj, in panoge, ki temeljijo na fosilnih gorivih). Pri nepremičninah se lahko razmisli o razlikovanju med izpostavljenostjo poslovnih in stanovanjskih nepremičnin.
• c. Geografska raven: razlikovanje po regijah (npr. raven NUTS 3) za oceno izpostavljenosti ESG tveganjem glede na lokacijo, zlasti fizičnim tveganjem.
• d. Raven nasprotne stranke: razčlenjenost po posameznih dolžnikih ali skupinah dolžnikov, pri katerih so tveganja koncentracije velika.
• e. Kategorija tveganja: ločena opredelitev fizičnih tveganj (akutnih in kroničnih podnebnih nevarnosti), tveganj prehoda (političnih, tehnoloških in tržnih premikov) ter drugih okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov (npr. izguba biotske raznovrstnos ti, onesnaževanje, socialna in upravljavska tveganja).

Pristojni organi bi se morali odločiti o ustrezni stopnji razčlenjenosti podatkov glede na vrsto sredstev/portfelja in cilj stresnega testiranja. Za izpostavljenost do državnih vrednostnih papirjev bi lahko na primer zadostovali podatki o izpostavljenosti na ravni države, medtem ko bi bilo treba za oceno fizičnega tveganja za portfelje kreditiranja in prevzemanja kreditnega tveganja, proučiti najmanj regionalno razčlenjenost vse do podatkov o geolokaciji.

Pristojni organi lahko pri analizi skladov, kadar je to mogoče in skladno z veljavnimi sektorskimi predpisi, uporabijo pristop vpogleda v deleže v skladih.

Predpostavke bilanc stanja

Pri stresnih testih ESG tveganj bi morali pristojni organi najprej uporabiti pristop statične bilance stanja, ki se običajno uporablja v tradicionalnih stresnih testih. Vendar pa lahko upoštevajo tudi strukturne učinke načrta finančnih subjektov za prehod, kadar je to izvedljivo in primerno, odvisno od časovnega okvira.

Za stresne teste s srednjeročnim do dolgoročnim časovnim okvirom bi se lahko uporabil pristop dinamične bilance stanja (z omejitvami ali brez njih), da bi se zagotovila večja realističnost, pri čemer bi se lahko osredotočili na glavne postavke bilance stanja, ki odražajo spremembe v sestavi portfelja (spreminjajoče se izpostavljenosti, prerazporeditve sredstev in ukrepi za zmanjševanje tveganja v odzivu na okoljske, socialne in upravljavske pretrese).

Zaradi negotovosti glede poti prehoda, razvoja politik in odzivov trga bi morali pristojni organi razmisliti o tem, da od finančnih subjektov zahtevajo, da utemeljijo svoje načrtovane odzive ter zagotovijo, da so prilagoditve bilanc stanja, kot so prerazporeditev portfeljev, spremembe politik kreditiranja ali prevzemanja kreditnega tveganja ali spremembe struktur financiranja, realistične in skladne z javno razkritimi strategijami prehoda.

Vse upravljavske ukrepe, ki jih priznavajo finančni subjekti, bi bilo treba oceniti na podlagi njihove izvedljivosti, pravočasnosti in morebitnih nenamernih posledic, pri čemer se je treba izogibati prekomernemu zanašanju na optimistične predpostavke. Pris tojni organi bi morali zagotoviti, da se s pristopom dinamične bilance stanja z omejitvami izboljšata realistična in v prihodnost usmerjena narava stresnih testov ESG tveganj, in sicer z vključitvijo verodostojnih načrtov in odzivov vodstva, hkrati pa se ohranijo minimalni zaščitni ukrepi pred prekomerno prožnostjo v predpostavkah in izboljša primerljivost rezultatov stresnih testov.

Vzorec finančnih subjektov

Pristojni organi bi morali opredeliti ustrezen vzorec finančnih subjektov za sodelovanje pri stresnem testiranju ESG tveganj in/ali analizi okoljskih, socialnih in upravljavskih scenarijev, pri čemer bi bilo treba zagotoviti zadostno sektorsko/tržno pokrit ost, pri tematskih ocenah pa tudi osredotočenost stresnega testa. Zasnovo stresnega testa bi bilo treba po potrebi prilagoditi tako, da odraža značilnosti različnih kategorij finančnih subjektov.

Pristojni organi bi morali razmisliti tudi o izvajanju ciljno usmerjenih stresnih testov za posamezne podskupine subjektov, da bi obravnavali posebne ranljivosti ali razvijajoče se trende ESG tveganj.

Sorazmernost

Pristojni organi bi morali uporabljati načela sorazmernosti, ki omogočajo metodološke poenostavitve v zvezi z velikostjo, naravo in kompleksnostjo dejavnosti finančnih subjektov ter pomembnostjo tveganj. Načelo sorazmernosti bi moralo veljati tudi za zahteve glede poročanja, zasnovo scenarijev in pričakovanja glede modeliranja, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med analitično trdnostjo in praktično izvedljivostjo.

Glede na zgodnjo fazo razvoja modeliranja stresnih testov ESG tveganj in razpoložljivost podatkov lahko pristojni organi razmislijo o omejitvi obsega analize, da bi zagotovili ustrezno razmerje med stroški in koristmi za pristojne organe in finančne subjek te.

Omejitve modelov

Pristojni organi bi morali priznati, da imajo vsi modeli omejitve, kar velja zlasti za razvijajoče se ESG modele. V primeru stresnega testa od spodaj navzgor bi morali za zmanjšanje teh omejitev ter večjo zanesljivost in verodostojnost stresnega testiranja ESG tveganj in analize odpornosti uporabiti dopolnilno analizo za navzkrižno preverjanje rezultatov in zagotoviti njihovo verodostojnost, uporabiti tehnike primerjalne analize in navzkrižno preveriti rezultate z alternativnimi metodologijami.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da so tem procesom dodeljeni zadostni in ustrezni človeški in materialni viri. To vključuje stalno ali priložnostno sodelovanje osebja s strokovnim znanjem na področju ocenjevanja ESG tveganj, metodologij stresnega testiranja in finančnega nadzora.

Pristojni organi bi morali imeti zmogljivosti za upravljanje in zbiranje podatkov, ki omogočajo dostop do visokokakovostnih ESG podatkov. Razviti in vzdrževati bi morali tudi infrastrukturo IT, ki omogoča učinkovito zbiranje podatkov, določanje ustreznih s cenarijev in analizo rezultatov. Časovnica stresnega testiranja

Pristojni organi bi morali določiti ustrezne časovnice za izvedbo stresnih testov in analiz scenarijev, povezanih z ESG tveganji, pri čemer bi bilo treba popolnost in natančnost uravnotežiti z zahtevami, ki izhajajo iz postopka odločanja. Finančnim subjektom bi bilo treba dati na voljo dovolj časa za pripravo ustreznih informacij in izvedbo njihovih ocen, hkrati pa pristojnim organom omogočiti, da opravijo celovit pregled in pripravijo natančna poročila.

Postopek bi moral biti strukturiran tako, da bi omogočal učinkovito analizo, dosledno sporočanje ugotovitev in vključevanje v širši nadzorni okvir.

Zbiranje podatkov

Pri postopkih od zgoraj navzdol bi se morali pristojni organi čim bolj zanašati na regulativno poročanje ter izkoristiti obstoječe okvire za razkritja in zunanje vire, kjer je to ustrezno. Kot dodaten vir informacij lahko uporabijo tudi priložnostno zbiran je podatkov. Zbrane informacije morajo biti omejene na tiste, ki se uporabljajo za analize in validacijo.

Kadar obstajajo vrzeli v podatkih, morajo pristojni organi spodbujati uporabo razumnih približkov, ocen in strokovnih mnenj, hkrati pa spodbujati finančne subjekte, da sčasoma izboljšajo svoje notranje zmogljivosti na področju podatkov.

Postopek zagotavljanja kakovosti

Za preverjanje točnosti, doslednosti in zanesljivosti rezultatov stresnih testov je treba izvesti strog postopek zagotavljanja kakovosti. Pristojni organi bi morali vzpostaviti mehanizme pregleda (npr. primerjalne analize ali strokovne preglede), da se oceni kakovost podatkov, trdnost metodologije in, kadar je to primerno, ustreznost scenarijev. Kadar je to potrebno, je treba kvantitativne ugotovitve dopolniti s strokovno oceno, da se zmanjšajo omejitve modela.

Učinkovit dialog s finančnimi subjekti

Pristojni organi bi morali med celotnim postopkom stresnega testiranja vzdrževati učinkovit in strukturiran dialog s finančnimi subjekti. To vključuje dajanje jasnih smernic glede pričakovanj, spodbujanje sodelovanja v ključnih fazah in zagotavljanje, da imajo finančni subjekti možnost pojasniti metodološke vidike. Z rednim sodelovanjem se bo povečala verodostojnost projekta in izboljšala sposobnost finančnih subjektov, da vidike ESG tveganj vključijo v svoje okvire za obvladovanje tveganja.

Čezmejno usklajevanje in usklajevanje na ravni celotnega sistema

Kadar je to ustrezno in mogoče, bi morali pristojni organi iz različnih jurisdikcij usklajevati svoje dejavnosti ter čezmejnim finančnim skupinam omogočiti usklajen pristop k stresnemu testiranju ESG tveganj. To vključuje sodelovanje z drugimi nadzornimi o rgani za uskladitev metodologij, izmenjavo dobrih praks in preprečevanje regulativne razdrobitve.