3. Naslov 3. Spremljanje ključnih kazalnikov

Pristojni organi bi morali redno spremljati ključne finančne in nefinančne kazalnike, da bi prepoznali spremembe finančnih in operativnih pogojev ter profilov tveganja institucij. Kadar spremljanje pokaže pomembno spremembo profila tveganja institucije ali kakršne koli nepravilnosti pri kazalnikih, bi morali pristojni organi preučiti vzroke in po potrebi pregledati oceno zadevnega elementa SREP, po potrebi vključno z rezultatom tveganja, da bi se zajele nove informacije. Pristojni organi bi morali redno pregledovati in po potrebi posodabljati svoje kazalnike in orodja za spremljanje, da se zagotovi njihova nadaljnja ustreznost in učinkovitost.

V skladu z modelom posredovanja SREP iz oddelka 2.4 bi morali pristojni organi vsaj enkrat na četrtletje spremljati ključne finančne in nefinančne kazalnike za vse institucije ter vzpostaviti pogostejše spremljanje, da se upoštevajo posebnosti posamezne institucije ali nastajajoča tveganja in trendi, odvisno od razpoložljivosti podatkov (npr. tržnih podatkov).

Pristojni organi bi morali vzpostaviti sisteme spremljanja za prepoznavanje vzorcev, bistvenih sprememb in nepravilnosti v vedenju kazalnikov (ali kombinacij kazalnikov), na primer z uvedbo opozoril na podlagi pragov pomembnosti. Določiti bi morali postopke eskalacije za obravnavo nepravilnosti. Pristojni organi bi morali pomembne spremembe ali nepravilnosti pri kazalnikih, zlasti kadar spremembe pomenijo odstopanja od poslovanja primerljivih subjektov, takoj nadalje preiskati.

Pristojni organi bi morali sisteme spremljanja in postopke eskalacije v primeru nepravilnosti prilagoditi tako, da bi odražali velikost, kompleksnost, poslovni model in profil tveganja institucije, pri čemer bi se morali osredotočiti na geografska območja, sektorje in trge, na katerih institucija posluje.

Sistemi spremljanja bi morali temeljiti vsaj na informacijah in podatkih, ki se sporočajo pristojnim organom, in lahko vključujejo prikaze ali kazalnike organa EBA. Sistemi spremljanja bi morali vključevati vsaj naslednje kazalnike, specifične za posamezno institucijo:

• a. kazalnike, povezane z analizo poslovnega modela institucije (glej naslov 4), notranjim upravljanjem in kontrolami (glej naslov 5), tveganji za kapital (glej naslov 6) ter tveganji za likvidnost in financiranje (glej naslov 8); kazalnike tveganja prevelikega finančnega vzvoda (glej naslov 7) in kazalnike, izpeljane na podlagi Uredbe (EU) 2022/2554;
• b. vse količnike, izpeljane na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 in nacionalne zakonodaje za izvajanje Direktive 2013/36/EU, za izračun bonitetnega minimuma (npr. navaden lastniški temeljni kapital, količnik likvidnostnega kritja, količnik neto stabilnih virov financiranja);
• c. minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kot so določene v Direktivi 2014/59/EU;
• d. ustrezne tržne kazalnike (npr. cena lastniškega kapitala, razmiki kreditne zamenjave, razmiki v donosnosti obveznic);
• e. kadar je to ustrezno¹⁵ , zlasti v primeru nesistemskih ali sistemskih dogodkov, kazalnike sanacije, ki jih institucija uporablja v lastnih načrtih sanacije;
• f. kadar so na voljo, kazalnike, ki temeljijo na kvantitativnih ali kvalitativnih podatkih iz poročil, predloženih pristojnim organom, ki lahko kažejo na tveganje PD/FT.

¹⁵ Če se ne opustijo v okviru poenostavljenih obveznosti, kot je določeno v členu 4 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/59/oj).

Pristojni organi bi morali hkrati s kazalniki za posamezne institucije uporabiti ustrezne makroekonomske kazalnike na geografskih območjih, sektorjih in trgih, na katerih institucija posluje, kadar so ti na voljo. Kot informativni vir različnih stališč bi morali upoštevati tudi ustrezne neodvisne tržne raziskave in analize, vključno s poročili o okolju groženj, kadar so ta na voljo.