1 Vloga in odgovornosti upravljalnega organa

V skladu s členom 88(1) Direktive 2013/36/EU mora biti upravljalni organ v celoti odgovoren za institucijo ter opredeliti, nadzorovati in biti odgovoren za izvajanje ureditve upravljanja institucije, ki zagotavlja učinkovito in skrbno upravljanje institucije.

Dolžnosti upravljalnega organa bi morale biti jasno določene in bi morale ločevati med nalogami vodstvene (izvršne) in nadzorne (neizvršne) funkcije. Odgovornosti in dolžnosti upravljalnega organa bi morale biti opisane v pisnem dokumentu, ki ga ustrezno potrdi upravljalni organ. Vsi člani upravljalnega organa bi morali dobro poznati strukturo in odgovornosti upravljalnega organa ter razdelitev nalog med različnimi funkcijami upravljalnega organa in njegovih odborov/komisij.

Nadzorna in vodstvena funkcija upravljalnega organa bi morali učinkovito sodelovati. Obe funkciji bi si morali zagotavljati dovolj informacij, da lahko opravljata svoji vlogi. Z namenom zagotavljanja ustreznega ravnovesja pri odločanju upravljalnega organa ne bi smel prevladovati en član ali majhna skupina članov.

Odgovornosti upravljalnega organa bi morale vključevati opredelitev, odobritev in nadzor izvajanja:

• a. splošne poslovne strategije in ključnih politik institucije v veljavnem pravnem in regulativnem okviru ob upoštevanju dolgoročnih finančnih interesov in kapitalske ustreznosti institucije;
• b. splošne strategije tveganj, nagnjenosti institucije k prevzemanju t veganj in njene ureditve upravljanja tveganj ter ukrepov, ki zagotavljajo, da upravljalni organ namenja dovolj časa vprašanjem v zvezi s tveganj in upravljanjem tveganj;
• c. primerne in učinkovite ureditve notranjega upravljanja in notranjih kontrol, kot je opredeljen v naslovu V, ki:

• d. zneskov, vrst in razporeditve internega kapitala in regulativnega kapitala za ustrezno pokrivanje tveganj institucije;
• e. ciljev za upravljanje likvidnosti institucije;
• f. politike prejemkov, ki je skladna z načeli prejemkov, določenimi v členih od 92 do 95 Direktive 2013/36/EU in v smernicah EBA o preudarnih politikah prejemkov iz členov 74(3) in 75(2) Direktive 2013/36/EU⁷ ;
• g. ureditev , namenjenih zagotavljanju učinkovitega izvajanja posamičnih in kolektivnih ocen primernosti upravljalnega organa, zagotavljanju ustreznega načrtovanja sestave in nasledstva upravljalnega organa, ter zagotavljanju, da bo upravljalni organ učinkovito opravl jal svoje naloge⁸ ;
• h. postopka izbire in ocene ustreznosti nosilcev ključnih funkcij⁹ ;
• i. ureditev za zagotavljanje notranjega delovanja posameznih odborov/komisij upravljalnega organa (po ustanovitvi) s podrobnim opisom:

• j. kulture tveganj v skladu z oddelkom 9 teh smernic v zvezi z zavedanjem o tveganjih in prevzemanjem tveganj v instituciji;
• k. korporativne kulture in vrednot v skladu z oddelkom 10, ki spodbuja odgovorno in etično ravnanje, vključno s kodeksom ravnanja ali podobnim instrumentom;
• l. politike nasprotja interesov na ravni institucije v skladu z oddelkom 11 in za zaposlene v skladu z oddelkom 12 ter
• m. ureditev, namenjenih zagotavljanju celovitosti sistemov računovodskega in finančnega poročanja, vključno s finančn o in operativno kontrolo ter skladnostjo s predpisi in ustreznimi standardi.

⁷ Smernice organa EBA o preudarnih politikah prejemkov.

⁸ Glej tudi skupne smernice organov ESMA in EBA o oce njevanju primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij.

⁹ Glej tudi skupne smernice organov ESMA in EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja in nosilcev ključnih funkcij.

Pri opredelitvi, potrditvi in nadzoru izvajanja vidikov iz odstavka 22 bi moral biti cilj upravljalnega organa zagotoviti poslovni model in ureditve upravljanja, vključno z ureditvijo upravljanja tveganj, ki upoštevajo vsa tveganja. Institucije bi morale pri upoštevanju vseh tveganj, ki so ji m izpostavljene, upoštevati tudi vse ustrezne dejavnike tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki tveganj. Institucije bi morale upoštevati, da lahko slednji vplivajo nas njena bonitetna tveganja, vključno s kreditnimi tveganji , npr. prek dejavnikov tveganj, povezanih s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ali zunanjih fizičnih dogodkov, povezanih s podnebjem, ki lahko vplivajo na dolžnike, trg, likvidnost, operativna tveganja in tudi tveganja ugleda, npr. prek družbenih dejavni kov in dejavnikov tveganja upravljanja, npr. v okviru dogovorov o zunanjem izvajanju¹⁰ . Takšna tveganja vključujejo npr. pravna tveganja na področju pogodbenega ali delovnega prava, tveganja, povezana z morebitnimi kršitvami človekovih pravic, ali druge ok oljske, socialne in upravljavske dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na državo, v kateri ima sedež ponudnik storitev, in njeno zmožnost zagotavljanja dogovorjenih ravni storitev.

¹⁰ Glej poročilo EBA o upravljanju in nadzoru okolj skih, socialnih in upravljavskih tveganj, objavljeno v skladu s členom 98(8) direktive o kapitalskih zahtevah, v katerem je opisano, kako EBA razume okoljska, socialna in upravljavska tveganja, ter so navedena priporočila za ureditve, postopke, mehanizme i n strategije, ki jih morajo institucije izvajati za opredelitev, oceno ter upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj.

Upravljalni organ mora nadzorovati postopek razkritja in komuniciranja z zu nanjimi deležniki ter pristojnimi organi.

Vsi člani upravljalnega organa bi morali biti obveščeni o celotni dejavnosti, finančnem stanju in stanju institucije na področju tveganj, ob upoštevanju gospodarskega okolja, ter o sprejetih odločitvah, ki pomembno vplivajo na poslovanje institucije.

Član upravljalnega organa je lahko odgovoren za funkcijo notranje kontrole, kot je navedeno v naslovu V, oddelek 19.1, če ta član nima drugih pooblastil, ki bi ogrožali njegove dejavnosti na področju notranje kontrole i n neodvisnosti funkcije notranje kontrole.

Upravljalni organ bi moral spremljati, redno pregledovati in obravnavati vse ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju postopkov, strategij in politik, povezanih z odgovornostmi, navedenimi v odstavkih 22 in 23. Ureditev notranjega upravljanja in njegovo izvajanje bi bilo treba redno pregledovati in posodabljati, ob upoštevanju načela sorazmernosti, kot je podrobneje pojasnjeno v naslovu I. Če na institucijo vplivajo večje spremembe, je treba opraviti temeljitejši pregled.