5.1 Dejavnosti, za katere je treba zaprositi za dovoljenje

Za zaščito prihrankov in finančne stabilnosti se v skladu z Direktivo 2013/36/EU za opravljanje dejavnosti kot kreditne institucije zahteva predhodno dovoljenje pristojnega organa, ki se lahko izda samo na podlagi pozitivne ocene vloge, ki jo predloži kreditna institucija vložnica.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali vložnica izpolnjuje vse elemente opredelitve kreditne institucije iz točke 1(a) člena 4(1) uredbe CRR – „družba, k atere dejavnost je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun“. Oceniti bi morali zlasti, ali bo kreditna institucija vložnica izvajala obe dejavnosti, tj. „sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti“ in „odobravanje kreditov za svoj račun“.

To ne posega v možnost, da kreditna institucija opravlja dejavnosti iz Priloge I k direktivi CRD in v skladu z nacionalnim pravom. Pristojni organi bi morali zato v oceno poslovnega načrta zajeti vse de javnosti, ki jih je v njem poleg sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za svoj račun predvidela kreditna institucija vložnica, ne glede na to, ali so navedene v Prilogi I k direktivi CRD, ali dodatne dejavnosti v skladu z nacionalnim pravom. Pristojni organi bi morali preveriti, ali so predvidene dejavnosti v skladu z notranjo organizacijo vložnice in ali obstajajo elementi, ki bi lahko preprečili učinkovito izvajanje njihovih nalog nadzora. Pri tem bi morali kreditni instituciji vložnici pojasniti, da se bodo po izdaji dovoljenja vse njene dejavnosti skrbno pregledovale, in sicer izključno za namene določitve vpliva vseh teh dejavnosti na bonitetno ureditev in nadzor kreditne institucije kot celote.

Kadar pristo jni organi ocenijo, da poslovni model kreditne institucije vložnice ne izpolnjuje vseh elementov opredelitve kreditne institucije iz točke 1(a) člena 4(1) uredbe CRR, morajo izdajo dovoljenja zavrniti.

Če ni elementov splošnega pojma EU, ki sestavljajo opredelitev kreditne institucije iz točke 1(a) člena 4(1) uredbe CRR, so v teh smernicah za pristojne organe navedeni bistveni vidiki teh elementov in področja, na katera morajo biti pri oceni vloge posebej pozorni.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju, ali je izraz „katere dejavnost“ izpolnjen, oceniti, ali se bo kombinacija obeh dejavnosti, tj. „sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti“ in „dajanje kreditov za svoj račun“, opravljala redno in sistematično.

V skladu s splošnim načelom zaščite prihrankov bi morali pristojni organi pri ocenjevanju, ali je izraz ,„sprejemanje“ vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti‘ izpolnjen, med drugim zagotoviti, da poslovni model kreditne institucije vložnice (in zato njena struktura financir anja) zajema prejemanje in/ali hranjenje takih vlog in drugih vračljivih sredstev, dokler niso poplačana v celoti. Vračilo se v celoti nanaša na glavnico z vsemi obračunanimi obrestmi.

Pristojni organi bi se morali pri ocenjevanju, ali je izraz „vloge“ izpolnjen, osredotočiti vsaj na zagotovitev, da so vloge:

• a. vsota fiat valute v kateri koli obliki (kot so kovanci, bankovci, knjižni denar itd.);
• b. vračljive na zahtevo ali ob pogodbeno dogovorjenem času z obrestmi ali premijo ali brez njih;
• c. prejete od tretjih oseb (pravnih ali fizičnih oseb);
• d. prejete med opravljanjem poslovne dejavnosti.

Pristojni organi bi morali biti pozorni tudi na to, da so lahko vloge v različnih oblikah, lahko so prenosljive, ali druge vloge, vključno s hranilnimi vlogami, vezanimi vlogami ali netržnimi potrdili o vlogah.

Pristojni organi bi med drugim morali zagotoviti tudi, da izključitev pojmov upravičena vloga in obveznost vračila iz sistema jamstva za vloge iz člena 5(1) Direktive 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge (direktiva DGSD) ne vpliva na pojem „vloge“ za namene izdaje dovoljenja kot kreditni instituciji.

Pristojni organi bi se morali pri ocenjevanju, ali je poseben izraz „druga vračljiva sredstva“ izpolnjen, opreti na „finančne instrumente, ki imajo bistveno značilnost vračljivosti“ in „tiste, ki so, čeprav te značilnosti nimajo, predmet pogodbenega dogovora o vračilu plačanih sredstev“⁷ . Upoštevati bi morali tudi, da bi ta pojem moral vključevati obveznice in druge primerljive vrednostne papirje, kot so tržna potrdila (neimenska) o vlogah, če jih kreditna institucija redno izdaja⁸ .

⁷ Sodišče, 12. februar 1999, C-366/97, Romanelli .

⁸ Uvodna izjava 14 direktive CRD se glasi: „Obseg ukrepov bi moral biti zato čim širši, pri čemer bi zajemal vse institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vračljivih sredstev od javnosti, in sicer v obliki vlog ali v kakšni drugi obliki, kot so na primer stalne izdaje obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papirjev […]“ (poudarek dodan).

Pristojni organi bi se morali pri ocenjevanju, ali se vloge ali druga vračljiva sredstva sprejemajo „od javnosti“, osredotočiti predvsem na vprašanje, ali se „vloge ali druga vračljiva sr edstva“ sprejmejo kot dejavnost od pravnih ali fizičnih oseb, razen od kreditne institucije.

Pristojni organi bi se morali pri ocenjevanju, ali je izraz „dajanje kreditov“ izpolnjen, osredotočiti predvsem na vprašanje, ali bo kreditna institucija vložnica sklepala pogodbe za zagotovitev denarnega zneska za določen ali nedoločen namen in za dogovorjeno obdobje, ki ga je treba vrniti v skladu z dogovorjenimi pogoji, običajno za plačilo. Pristojni organi bi morali s posebnim poudarkom na izrazu „za svoj račun“ oceniti, ali namerava biti kreditna institucija vložnica upnik danega financiranja.

Pristojni organi bi morali v okviru ocene za izdajo dovoljenja kot kreditni instituciji upoštevati tudi, ali se izdaja dovoljenja kot kreditni instituciji zahteva na podla gi položaja in trenutnih okoliščin kreditne institucije vložnice. Oceniti bi morali ustreznost in potrebnost izdaje dovoljenja kot kreditni instituciji, ob upoštevanju dejavnosti, ki jih kreditna institucija vložnica namerava opravljati.

Kadar iz informaci j, ki jih je predložila vložnica, ni popolnoma jasno, da je opravljanje dejavnosti kot kreditne institucije dejanski poslovni namen kreditne institucije vložnice, bi morali pristojni organi vlogo podrobneje pregledati. To velja zlasti, kadar ugotovijo omejeno ali formalno skladnost s posameznimi elementi opredelitve kreditne institucije.

V takih okoliščinah bi morali pristojni organi preučiti morebitne dodatne poslovne motive kreditne institucije vložnice, na katerih temelji predložitev vloge, kot so korist i, ki izhajajo iz statusa kreditne institucije v smislu ugleda, dostopa do plačila in poravnalnih sistemov ter cenejšega financiranja. Posebno pozornost bi morali med drugim nameniti ravni tveganja predvidenih dejavnosti in uspešnosti poslovnega modela, pr i čemer bi morali med drugim upoštevati tudi morebitne negativne učinke na sisteme jamstev za vloge ter znesek in kakovost zavarovanja s premoženjem pri centralnih bankah.