2.1 Odgovornosti, oblikovanje, odobritev in nadzor politike prejemkov

Upravljalni organ⁹ v nadzorni funkciji (v nadaljnjem besedilu: organ nadzora) bi moral biti odgovoren za sprejemanje in vzdrževanje politike prejemkov investicijskega podjetja ter za nadzor nad njenim uresničevanjem za zagotovitev, da v celoti deluje, kot je bilo določeno. Organ nadzora bi moral odobriti tudi vse naknadne pomembne izjeme za posamezne zaposlene in spremembe politike prejemkov ter pazljivo preučiti in spremljati njihove učinke. Morebitne izjeme ne bi smele temeljiti na vidiku spola ali drugih diskriminatornih vidikih ter bi morale biti ustrezno utemeljene in v skladu z zahtevami glede prejemkov v nacionalni zakonodaji.

Člani organa nadzora bi morali skupaj imeti ustrezno znanje, sposobnosti in izkušnje v zvezi s politikami in praksami prejemkov ter spodbudami in tveganji, ki lahko izhajajo iz njih. To bi moralo vkl jučevati znanje, sposobnosti in izkušnje v zvezi z mehanizmi za uskladitev strukture prejemkov s profili tveganosti in strukturo kapitala investicijskega podjetja.

Organ nadzora bi moral zagotoviti, da se politike in prakse prejemkov investicijskega podjetja ustrezno izvajajo in usklajujejo s splošnim okvirom korporativnega upravljanja investicijskega podjetja, njegovo korporativno kulturo in kulturo tveganja, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in pripadajočimi procesi upravljanja.

Prepoznati bi bilo treba nasprotja interesov, ki izhajajo iz politike prejemkov in dodeljevanja prejemkov, ter jih ustrezno ublažiti, tudi z določitvijo objektivnih meril za dodelitev, ki temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ustreznih kontrolah in načelu štirih oči. Politika prejemkov bi morala zagotoviti, da se ne pojavi nobeno pomembno nasprotje interesov, med drugim tudi pri zaposlenih, ki opravljajo kontrolne funkcije.

Politika in prakse prejemkov ter postopki za njihovo določanje bi morali biti jasni, dobro dokumentirani in pregledni. Voditi bi bilo treba ustrezno dokumentacijo o procesu odločanja

(⁹ ) V različnih evropskih državah so strukture upravljalnega organa različne. V nekaterih državah je običajna enotirna struktura, tj. nadzorno in vodstveno funkcijo uprave opravlja en organ. V drugih državah pa je običajna dvotirna struktura, kar pomeni, da st a ustanovljena dva neodvisna organa, pri čemer eden opravlja funkcijo vodenja, drugi pa to funkcijo nadzira. EBA Public

(npr. zapisnike ustreznih sestankov, ustrezna poročila in druge ustrezne dokumente) ter o utemeljitvi politike prejemkov.

Organ nadzora in organ vodenja ter komisija za prejemke in odbor za tveganja, če sta ustanovljena, morajo med seboj tesno sodelovati in zagotoviti, da je politika prejemkov skladna s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter da ga spodbuja.

Politika prejemkov bi morala zagotoviti učinkovit okvir za me rjenje uspešnosti, prilagoditve tveganjem ter povezave med uspešnostjo in nagrajevanjem.

Funkcija skladnosti poslovanja in funkcija upravljanja tveganj, če sta ustanovljeni¹⁰ , ali zaposleni, pooblaščeni za izvajanje postopkov upravljanja tveganj (upoštevati bi bilo treba, da se v nadaljnjem besedilu sklicevanje na funkcijo upravljanja tveganj enako nanaša tudi na zaposlene, pooblaščene za izvajanje postopkov upravljanja tveganj, če taka funkcija ni ustanovljena), bi morali v skladu s svojimi vloga mi učinkovito prispevati k določanju proračuna variabilnih prejemkov, meril uspešnosti in dodeljevanja prejemkov, če se pri teh funkcijah pojavijo pomisleki glede vpliva na vedenje zaposlenih in tveganost prevzetih poslov.

Organ nadzora bi moral določiti in nadzirati prejemke članov organa vodenja in, če komisija za prejemke iz razdelka 2.4 ni ustanovljena, neposredno nadzirati prejemke višjih uslužbencev v neodvisnih kontrolnih funkcijah, vključno s funkcijo skladnosti poslovanja in funkcijo upravljanja tv eganj, če sta ustanovljeni.

Organ nadzora bi moral pri oblikovanju, izvajanju in nadzoru politik prejemkov investicijskega podjetja upoštevati prispevek vseh pristojnih korporativnih funkcij in organov (npr. komisij in odborov, kontrolnih funkcij¹¹ , kadrovske funkcije, funkcij za pravne zadeve in strateško načrtovanje, proračunske funkcije) ter poslovnih enot.

Kadrovska funkcija bi morala sodelovati pri oblikovanju in oceni politike prejemkov za investicijsko podjetje ter obveščati o njej, vključno s strukt uro prejemkov, vidikom nevtralnosti glede na spol, ravnmi prejemkov in spodbujevalnimi shemami, tako da bo mogoče z njo privlačiti in zadržati zaposlene, ki jih investicijsko podjetje potrebuje, in da bo usklajena s profilom tveganosti investicijskega podjetja.

Funkcija upravljanja tveganj bi morala pomagati pri opredelitvi primernih meril uspešnosti, pri katerih se upoštevajo prevzeta tveganja (vključno z naknadnimi prilagoditvami), in obveščati o njej, pomagati pa bi morala tudi pri ocenjevanju, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganosti in kulturo prevzemanja tveganj investicijskega podjetja. Funkcija upravljanja tveganj bi morala potrditi in oceniti podatke o prilagoditvah tveganjem, povabiti pa bi jo bilo treba tudi na sestanke komisije za prejemke v zvezi s tem.

Funkcija skladnosti poslovanja bi morala analizirati, kako politika prejemkov vpliva na skladnost investicijskega podjetja z zakonodajo, predpisi, notranjimi politikami in kulturo prevzemanja

(¹⁰ ) Glej smernice organa EBA o notranjem upravljanju za investicijska podjetja.

(¹¹ ) Glej smernice organa EBA o notranjem upravljanju za investicijska podjetja. EBA Public

tveganj, ter o vseh ugotovljeni h tveganjih glede skladnosti in vprašanjih neskladnosti poročati upravljalnemu organu v vodstveni in nadzorni funkciji. Organ nadzora bi moral pri odobritvi, postopkih pregleda in nadzoru politike prejemkov upoštevati ugotovitve funkcije skladnosti poslovanja.

Funkcija notranje revizije, če je ustanovljena, bi morala v skladu s smernicami iz razdelka 2.5 izvesti neodvisen pregled oblikovanja in izvajanja politik prejemkov investicijskega podjetja ter učinkov teh politik na njegov profil tveganosti, pa tudi upravljanja teh učinkov. Navedeni pregled lahko izvede drug subjekt v skupini ali se njegova izvedba dodeli zunanjemu izvajalcu.

V okviru skupine bi morale pristojne funkcije v obvladujočem podjetju Unije in odvisnih podjetjih po potrebi komunicirati in si izmenjevati informacije. Investicijska podjetja bi si morala po potrebi izmenjevati informacije tudi s svojo konsolidacijsko institucijo, kadar se zanjo uporablja Direktiva 2013/36/EU.