8.4 Bonusi za zadržanje

Investicijska podjetja bi morala biti sposobna utemeljiti svoj legitimni interes za dodelitev bonusov za zadržanje, s katerimi želijo zadržati opredeljene zaposlene. Bonusi za zadržanje se lahko denimo uporabijo pri prestrukturiranju, likvidaciji, po spremembi nadzora ali za zagotovitev dokonč anja velikih projektov. Investicijska podjetja bi morala dokumentirati dogodek ali utemeljitev, zaradi katere je bilo treba dodeliti bonus za zadržanje, in obdobje, vključno z začetnim in končnim datumom, v katerem se domneva, da obstaja razlog. Morala bi tudi opredeliti pogoje za zadržanje in veljavne pogoje uspešnosti. Investicijska podjetja bi morala opredeliti obdobje zadržanja ter datum ali dogodek, po katerem bodo ugotovila, ali so bili pogoji zadržanja in uspešnosti izpolnjeni.

Investicijska podjetja enemu zaposlenemu načeloma ne bi smela dodeliti več bonusov za zadržanje; v izjemnih primerih in kadar je to ustrezno utemeljeno, se lahko zaposlenemu izplača več kot en bonus za zadržanje, vendar ob različnih časih in ob upoštevanju pogojev, navedenih v tem razdelku, za vsak posamezni bonus. Bonuse za zadržanje bi bilo treba dodeliti šele po tem, ko so izpolnjeni pogoji za zadržanje in veljavni pogoji uspešnosti. Poleg tega bi bilo treba bonus za zadržanje dodeliti samo, če ni razlogov, ki bi vodili do ra zmer, v katerih se bonus za zadržanje ne bi smel dodeliti, npr. če ni pomembnega neizpolnjevanja zahtev glede skladnosti, kršitev dolžnega ravnanja in druge neuspešnosti zadevnega zaposlenega.

Bonus za zadržanje bi moral biti v skladu z zahtevami po ohranjanju trdne kapitalske osnove, določenimi v členu 31 in členu 32(1)(d) Direktive (EU) 2034/2019, in ustreznimi nadzorniškimi pooblastili iz člena 39(2)(g) Direktive (EU) 2034/2019, ki bi lahko privedla do položaja, v katerem je treba bonus za zadržanje morda zmanjšati, lahko celo na nič.

Investicijska podjetja in pristojni organi lahko pri ocenjevanju in tehtanju, ali je primerno dodeliti bonus za zadržanje opredeljenim zaposlenim, upoštevajo vsaj naslednje:

• a. pomisleke, ki povzročajo tveganje, da bi se lahko nekateri zaposleni odločili zapustiti investicijsko podjetje;
• b. razloge, zakaj je zadržanje zadevnega zaposlenega ključno za investicijsko podjetje;
• c. posledice, če zadevni zaposleni zapusti investicijsko podjetje;
• d. ali je znesek dodeljenega bonusa za zad ržanje potreben in sorazmeren za zadržanje zadevnega zaposlenega.

Bonus za zadržanje bi moral temeljiti na posebnih pogojih, drugačnih od pogojev uspešnosti, ki se uporabljajo za druge dele variabilnega prejemka, ter bi moral vključevati pogoj za zadržanje in posebne pogoje uspešnosti. Posebni pogoji za bonus za zadržanje bi morali voditi do cilja zadržanja (tj. zadržanje zaposlenega v investicijskem podjetju za vnaprej določeno obdobje ali do nekega dogodka). Posebni pogoji uspešnosti bi morali vključevati pogoje, ki so povezani z legitimnim interesom, zaradi katerega bi bilo treba zaposlenega zadržati, in ravnanjem zaposlenega, ter bi morali biti skladni z določbami odstavka 138 . Bonusi za zadržanje ne bi smeli voditi do razmer, v katerih skupni variabilni prejemek, ki ga sestavljata variabilni EBA Public

prejemek, povezan z uspešnostjo, in bonus za zadržanje, ni več povezan z uspešnostjo zadevnega zaposlenega in zadevne poslovne enote ter splošnimi rezultati investicijskega podjetja, kot je zahtevano v členih 30(j)(ii) in 32(1)(a) Direktive (EU) 2034/2019.

Bonusi za zadržanje se ne bi smeli dodeliti zgolj zato, da bi se nadomestili prejemki, povezani z uspešnostjo, ki niso bili izplačani zaradi nezadostne uspešnosti ali finančnega položaja investicijskega podjetja.

In vesticijska podjetja bi morala obdobje zadržanja določiti kot trenutek zadevnega dogodka ali kot obdobje med datumom začetka in datumom konca tega dogodka, v katerem bi moral biti izpolnjen pogoj za zadržanje. Bonuse za zadržanje bi bilo treba dodeliti po koncu obdobja zadržanja. V obdobju zadržanja se bonusi za zadržanje ne bi smeli dodeliti v sorazmernih zneskih.

Bonusi za zadržanje so variabilni prejemki, zato morajo biti v primeru dodelitve opredeljenim zaposlenim skladni z zahtevami glede variabilnih p rejemkov iz člena 32 Direktive (EU) 2019/2034, vključno z notranje določenim zgornjim razmerjem med variabilnimi in fiksnimi prejemki, naknadno prilagoditvijo tveganjem, plačilom v instrumentih, odložitvijo, zadržanjem, malusom in vračilom sredstev.

Ne gle de na to, da se bo bonus za zadržanje dodelil šele po koncu obdobja zadržanja, bi ga bilo treba upoštevati pri izračunu razmerja med variabilnim in fiksnim delom prejemka v skladu z eno od naslednjih metod:

• a. bonus za zadržanje se razdeli v letne zneske za vsako leto obdobja zadržanja, izračunane na linearni sorazmerni podlagi. Kadar točna dolžina obdobja zadržanja ni vnaprej znana, bi moralo investicijsko podjetje obdobje določiti in ustrezno dokumentirati glede na razmere in sprejete ukrepe, ki upravičujejo izplačilo bonusa za zadržanje. Izračun razmerja bi moral temeljiti na določenem obdobju; ali
• b. polni znesek bonusa za zadržanje se upošteva v letu, ko je izpolnjen pogoj za zadržanje.