6.4 Ocena tveganja za trg

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za trg, ki izhaja iz vseh vrst izpostavljenosti: za pozicije, ki ni so predmet kliringa (tj. izpostavljenost, izračunana z metodologijo za tveganje neto pozicije), in za pozicije, ki so predmet kliringa ali kritja (tj. izpostavljenost, izračunana z metodologijo za zagotovljeno klirinško kritje).

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju tveganja za trg upoštevati obseg, naravo in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja.

6.4.2 Ocena tveganja pri delovanju za trg

Na podlagi ocene tržnega tveganja pri delovanju bi morali pristojni organi določiti glavne dejavnike izpostavljenosti investicijskega podjetja tržnemu tveganju in oceniti tveganje za znaten bonitetni vpliv na investicijsko podjetje. Pri oblikovanju ocene tržnega tveganja pri delovanju bi bilo treba upoštevati naslednje glavne korake:

• a. predhodno oceno;
• b. oceno narave in sestave pozicij investicijskega podjetja, ki so podvržene tveganju za trg;
• c. oceno dobičkonosnosti;
• d. oceno tveganja koncentracije na trgu;
• e. oceno okvira preudarnega vrednotenja za pozicije v trgovalni knjigi in
• f. oceno tveganja, povezanega z uporabo modela (tj. modelov, ki se uporabljajo za regulativne namene).

Predhodna ocena

Pri določanju obsega ocene tveganja za trg bi morali pristojni organi najpre j opredeliti vire tveganja za trg, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

Pristojni organi bi morali upoštevati vsaj naslednje:

56

• a. tržne dejavnosti, poslovna področja in produkte investicijskega podjetja;
• b. glavno strategijo portf elja tržnega tveganja v trgovalni knjigi in nagnjenost k prevzemanju tveganj v okviru tržnih dejavnosti;
• c. relativno pomembnost pozicij v trgovalni knjigi glede na vsa sredstva, spremembe skozi čas in strategijo investicijskega podjetja za te pozicije, če je na voljo;
• d. relativno pomembnost neto dobičkov iz naslova tržnih pozicij glede na skupne poslovne prihodke in
• e. kapitalske zahteve za tveganje za trg v primerjavi s skupnimi kapitalskimi zahtevami, vključno s preteklimi spremembami tega zneska in napovedmi, č e so na voljo.

Pristojni organi bi morali v svojih začetnih ocenah upoštevati tudi znatne spremembe tržnih dejavnosti investicijskega podjetja, pri čemer bi se morali osredotočiti na morebitne spremembe skupne izpostavljenosti tržnemu tveganju. Zlasti bi lahko ocenili:

• a. znatne spremembe strategije, politik in obsega omejitev tržnega tveganja;
• b. morebiten vpliv teh sprememb na profil tveganosti investicijskega podjetja in
• c. glavne trende na finančnih trgih.

Narava in sestava dejavnosti investicijskega podjetja na področju tržnega tveganja

Pristojni organi bi morali analizirati naravo izpostavljenosti investicijskega podjetja tržnemu tveganju, da opredelijo posamezne izpostavljenosti tveganju in povezane dejavnike tržnega tveganja (vključno z deviznimi tečaji, obrestnimi merami ali kreditnimi razmiki) za nadaljnjo poglobljeno oceno.

Pristojni organi bi morali analizirati izpostavljenosti tržnemu tveganju po zadevnih kategorijah sredstev in/ali finančnih instrumentih glede na njihovo velikost, zapletenost in stopnjo tveganja. Pri najpomembnejših izpostavljenostih bi morali pristojni organi oceniti njihove povezane dejavnike tveganja.

Pri analizi dejavnosti na področju tržnega tveganja bi morali pristojni organi upoštevati tudi zapletenost za devnih finančnih produktov (vključno s produkti, vrednotenimi z uporabo notranjega modela) in posebnih operacij trga (vključno z visokofrekvenčnim trgovanjem). Pristojni organi bi morali oceniti:

• a. če ima investicijsko podjetje pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, tržno vrednost in hipotetični znesek;
• b. če investicijsko podjetje trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti izven organiziranega trga (OTC) , po potrebi težo teh transakcij v skupnem portfelju izvedenih finančnih instrumentov in razčlenitev po rtfelja OTC izvedenih finančnih instrumentov po vrstah pogodb (zamenjave, terminske pogodbe), osnovnih

57 finančnih instrumentov (kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s temi produkti, je zajeto v metodologiji tveganja za podjetje);

• c. če je investicijsko podjetje izvajalo strategije varovanja pred tveganjem, preostalo tržno tveganje po izvedbi teh strategij.

Pristojni organi bi morali po potrebi oceniti prizadete in/ali nelikvidne pozicije ter oceniti njihov vpliv na donosnost investicijskega podjetja.

Z a investicijska podjetja, ki za izračun svojih bonitetnih kapitalskih zahtev uporabljajo notranje pristope, bi morali pristojni organi za opredelitev posameznih področij tveganja in povezanih dejavnikov tveganja upoštevati tudi naslednje kazalnike:

• a. delitev kapitalskih zahtev za tržno tveganje na tvegano vrednost (VaR), stresno tvegano vrednost (SVaR), kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila (IRC) in kapitalske zahteve za trgovalni portfelj s korelacijo;
• b. VaR, razčlenjen po dejavnikih tveganja;
• c. spre membe VaR in SVaR (možni kazalniki so dnevne/tedenske spremembe, četrtletni povprečni rezultati in rezultati testiranja za nazaj) ter
• d. multiplikatorje, ki se uporabljajo za VaR in SVaR.

Kadar je ustrezno, bi morali pristojni organi upoštevati tudi notranje mere tveganja investicijskih podjetij. Ti bi lahko vključevali pričakovano izgubo, notranjo VaR, ki se ne uporablja v izračunih kapitalskih zahtev, ali občutljivosti tržnega tveganja na različne dejavnike tveganja in morebitne izgube.

Pri analizi tržnega tveganja pri delovanju bi morali pristojni organi upoštevati podatke in trende za izbrano točko v času na združeni ravni in na ravni portfeljev. Kadar je možno, bi bilo treba to analizo dopolniti s primerjavo podatkov investicijskega podjetja s pod atki primerljivih subjektov in z ustreznimi makroekonomskimi kazalniki.

Analiza dobičkonosnosti

Pristojni organi bi morali analizirati preteklo dobičkonosnost tržnih dejavnosti, vključno z nestanovitnostjo dobičkov, da pridobijo boljše razumevanje profila tržne tveganosti investicijskega podjetja. Ta analiza se lahko izvede na ravni portfelja ali pa se razčleni po poslovnih področjih, trgovalnih enotah ali kategorijah sredstev (lahko tudi kot del širše ocene v okviru analize poslovnega modela).

Pri oceni do bičkonosnosti bi morali pristojni organi posebno pozornost nameniti glavnim področjem tveganja, opredeljenim med preučevanjem dejavnosti na področju tržnega tveganja. Pristojni organi bi morali ločevati med prihodki iz trgovalnih dejavnosti in prihodki iz netrgovalnih dejavnosti (kot so opravnine, provizije) na eni strani ter realiziranimi in nerealiziranimi dobički/izgubami na drugi.

Za kategorije sredstev in/ali izpostavljenosti, ki ustvarjajo nenormalne dobičke ali izgube, bi morali pristojni organi oceniti dobičkonosnost v primerjavi s stopnjo tveganja, ki

58 ga prevzame investicijsko podjetje (vključno z VaR/neto dobički za finančna sredstva in obveznosti za trgovanje), da opredelijo in analizirajo morebitne neskladnosti. Kadar je mogoče, bi morali pristoj ni organi primerjati podatke investicijskega podjetja z njegovo preteklo uspešnostjo in primerljivimi subjekti.

Tveganje koncentracije na trgu

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o stopnji tveganja koncentracije na trgu, ki mu je investicijsko pod jetje izpostavljeno, in sicer prek izpostavljenosti enemu dejavniku tveganja ali prek izpostavljenosti več koreliranim dejavnikom tveganja.

Pristojni organi bi morali pri oceni možnih koncentracij posebno pozornost nameniti koncentracijam v kompleksnih produktih (zlasti strukturiranih produktih), nelikvidnih produktih (vključno s finančnimi instrumenti, zavarovanimi z zastavo dolžniških instrumentov) ali produktih, vrednotenih z uporabo notranjega modela.

Preudarno vrednotenje pozicij v trgovalni knjigi

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o preudarnem okviru vrednotenja investicijskega podjetja, saj lahko pomanjkljiv postopek vrednotenja povzroči napake pri izračunu izstopne vrednosti finančnih instrumentov, zaradi česar so morebitne izgube investicijskega podjetja podcenjene. Pristojni organi bi morali pri izvajanju te analize posebno pozornost nameniti izračunu rezerv (zlasti rezerv, nastalih zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, rezerv, povezanih z uporabo modela) in njihovemu morebitnemu vplivu na kapitalsko pozicijo investicijskega podjetja.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali so pozicije investicijskega podjetja v trgovalni knjigi vrednotene po preudarni vrednosti, ki dosega ustrezno raven gotovosti ob upoštevanju dinamične narave pozicij v trgovalni knjigi. Za doseganje ustrezne ravni gotovosti v ta namen bi bilo treba upoštevati raven gotovosti iz Delegirane uredbe Komisije 2016/101¹⁸ .

Pristojni organi bi morali oceniti, ali imajo investicijska podjetja zanesljive metodolog ije preudarnega vrednotenja in ali upoštevajo naslednje prilagoditve vrednosti:

• a. nerealizirane kreditne razmike;
• b. stroške zapiranja pozicij;
• c. operativna tveganja;
• d. nestabilnost tržnih cen;
• e. predčasno zapiranje pozicij;
• f. stroške investiranja in financiranja;

18 Delegirana uredba komisije (EU) 2016/101 z dne 26. oktobra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14) (UL L 021 28.1.2016, str. 54). 59

• g. prihodnje administrativne stroške in
• h. kjer je to ustrezno, tveganje, povezano z uporabo modela.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali:

• a. so ureditve, procesi in postopki upravljanja v zvezi s prilagoditvami vrednosti dovolj zanesljivi, zlasti glede manj likvidnih pozicij, in skladni s strategijo investicijskega podjetja;
• b. so sistemi in postopki IT, povezani z okvirom vrednotenja, zanesljivi;
• c. se ustreznost prilagoditev, ki jih izvajajo investicijska podjetja, redno preverja.

Tveganje, povezano z uporabo modela

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje v zvezi s podcenjevanjem kapitalskih zahtev, ki ga povzročajo uporabljeni regulativno odobreni notranji modeli, zlasti pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), IRC, modeli, ki se uporabljajo za zmanjševanje kreditnega tveganja, VaR in SVaR.

6.4.3 Ocena upravljanja tveganja za trg in kontrol

Za zagotovitev celovitega razumevanja profila tržne tveganosti investicijskega podjetja bi morali pristojni organi proučiti tudi okvir upravljanja in obvladovanja tveganja, na katerem temeljijo njegove tržne dejavnosti. V ta namen bi morali pristojni organi ob upoštevanju obsega, narave in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja oceniti naslednje elemente:

• a. ali ima investicijsko podjetje vzpostavljeno zanesljivo, jasno oblikovano in dokumentirano strategijo upravljanja tržnega tveganja, ki jo odobri njegov upravljalni organ;
• b. ali strategija upravljanja tržnega tveganja investicijskega podjetja ustrezno odraža nagnjenost investicijskega podjetja k prevzemanju tržnih tveganj in ali je skladna s splošno nagnjenostjo investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj;
• c. ali ima investicijsko podjetje ustrezen organizacijski okvir za upravljanje, merjenje, spremljanje in kontrolne funkcije tržnega tveg anja z zadostnimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi) človeškimi in tehničnimi viri;
• d. ali ima investicijsko podjetje jasno opredeljene politike in postopke za opredelitev, upravljanje, merjenje in kontrolo tržnega tveganja, vključno z omejitvami, ki odražajo nagnjenost k prevzemanju tveganj in jih je odobril upravni odbor;
• e. ali ima investicijsko podjetje ustrezen okvir za opredelitev, razumevanje in merjenje tržnega tveganja, ki upošteva velikost in zapletenost investicijskega podjetja, pri čemer pa bi morali pristojni organi tudi oceniti,

60 ali je ta okvir v skladu z ustreznimi zahtevami iz ustrezne zakonodaje EU in nacionalne izvedbene zakonodaje, ter

• f. ali ima investicijsko podjetje trden in celovit okvir kontrol ter zanesljive varovalne ukrepe za zmanjševanje tržnega tveganja v skladu z njegovo strategijo upravljanja tržnega tveganja in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.

6.4.4 Povzetek ugotovitev in izračun rezultata

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o tržnem tveganju investicijsk ega podjetja. To mnenje bi morali biti izraženo v povzetku ugotovitev skupaj z rezultatom tveganja, ki temelji na merilih, navedenih v tabeli 6. Če se na podlagi pomembnosti nekaterih dejavnikov tveganja pristojni organ odloči, da bo te dejavnike ocenil in zanje izračunal rezultat ločeno, je treba smiselno uporabiti smernice iz te tabele, če je to mogoče.

Pristojni organi bi morali vse te dejavnike obravnavati vzporedno in ne ločeno ter razumeti dejavnike, ki povzročijo tveganje za trg.

Tabela 6: Nadzorniška merila za izračun rezultata tržnega tveganja

Merila glede ustreznega Nadzorniško Rezultat Merila glede tveganja pri delovanju upravljanja in kontrol mnenje