Cilji

Čeprav te skupne smernice ne zajemajo stresnih testov celotnega sistema v finančnem sektorju, bi morali pristojni organi, kadar je to mogoče, usklajevati svoje dejavnosti med finančnimi sektorji, da se zagotovi dosleden pristop k oceni ESG tveganj in olajš a izmenjava podatkov, kadar je to primerno. Bančni in zavarovalniški regulatorji ter regulatorji trga vrednostnih papirjev bi morali sodelovati ter pomagati opredeliti in oblikovati kanale prenosa (na primer vlogo zavarovanja pri zavarovanju posojil bank), uskladiti predpostavke scenarijev in preprečiti regulativne slepe pege.

Pristojni organi bi morali zagotoviti, kolikor je to mogoče, da se pri stresnih testih ESG tveganj upoštevajo medsebojne povezave in učinki prelivanja med finančnimi sektorji. Proučiti bi morali, kako se lahko tveganja, povezana z ESG dejavniki, širijo prek finančnega sistema, kar bi povečalo ranljivosti v bančnem, zavarovalniškem sektorju, sektorju upravljanja sredstev in drugih finančnih sektorjih.

Pri določanju načel in metodoloških vidikov bi se morali pristojni organi odločiti za najprimernejšo zasnovo in značilnosti stresnega testa na podlagi njegovih predvidenih ciljev.

Področje uporabe

Pristojni organi bi morali jasno opredeliti obseg v smislu portfeljev, sektorjev, geografskih območij in dejavnosti, da se zagotovi uravnotežen in pragmatičen pristop, ki odraža zrelost razpoložljivih metodologij in podatkov.

Pri čezmejnih finančnih skupinah bi morali pristojni organi zagotoviti, da so v oceno vključeni vsi ustrezni subjekti.

Pristojni organi bi morali na podlagi cilja in zadevnega časovnega okvira zagotoviti, da je ravnovesje med kvantitativnimi in kvalitativnimi informacijami ustrezno za namene stresnega testa⁶ .

Časovni okvir

Izbira časovnega okvira bi morala biti usklajena z načrtovanim ciljem projekta:

• ▪ Pri ocenjevanju finančne odpornosti na neugodne, vendar verjetne pretrese je treba uporabiti kratkoročni časovni okvir (npr. največ pet let), v skladu s tradicionalnimi praksami stresnega testiranja.
• ▪ Pri ocenjevanju odpornosti poslovnega modela in strategije finančnih subjektov je treba upoštevati daljši časovni okvir (vsaj deset let, odvisno od poslovne dejavnosti in v skladu z dolgoročnimi obveznostmi finančnih subjektov).

Zasnova scenarija

Pristojni organi bi morali opredeliti in izbrati scenarije stresnih testov na podlagi ciljev projekta. Razmisliti bi morali o uporabi scenarijev, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih spoznanjih in so jih pripravile splošno priznane mednarodne ali region alne organizacije⁷ .Poleg tega bi morali uporabiti panožne in regionalne začrtane smeri, da bi finančnim subjektom zagotovili ustrezno razčlenitev makroekonomskih spremenljivk, hkrati pa ohranili splošno notranjo skladnost scenarijev.

Pristojni organi bi morali, kadar je to mogoče, razmisliti o vključitvi sestavljenih tveganj, tj. dodatnega učinka, ki izhaja iz sočasnega ali zaporednega pojava več pretresov (bodisi povezanih z EGS dejavniki bodisi širših makroekonomskih pretresov). Pole g tega bi si morali po potrebi prizadevati za oceno sekundarnih učinkov, tj. posrednih in večjih posledic zaradi začetnih ESG šokov, in sicer tako, da jih vključijo neposredno v scenarije ali kot dopolnilno analizo.

Da bi pristojni organi pomembna ESG tveganja vključili v kratkoročne stresne teste, bi morali, kadar je to izvedljivo in primerno, izhajati iz scenarijev, ki se uporabljajo pri tradicionalnih stresnih testih, jih prilagoditi tako, da odražajo kanale prenosa, specifične za ESG tveganja, in vključiti nove spremenljivke v povezavi s temi tveganji.

Pristojni organi morajo pri izvajanju dolgoročnejših stresnih testov ESG tveganj upoštevati več različnih scenarijev, ki zajemajo najrazličnejše možne prihodnje scenarije in stopnje resnosti (npr. vključno s prelomnimi točkami). Referenčni scenarij lahko t emelji na lastnem osrednjem scenariju finančnega subjekta, ki se lahko uporabi kot referenčno merilo za preskušanje učinkov alternativnih, bistveno drugačnih začrtanih smeri na odpornost strategije in poslovnega modela (npr. s tveganju prilagojenimi ocenami donosnosti).

(⁶ ) Glede na predpostavke, potrebne za kalibracijo in oblikovanje scenarijev, velja splošno načelo, da čim daljše je časovno obdobje, tem večja je odvisnost od bolj kvalitativnih kot kvantitativnih informacij (npr. v dolgoročnem obdobju ni pričakovati natančnega ponovnega izračuna metrike kapitala in solventnosti).

(⁷ ) Na primer za podnebna tveganja: Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), Mednarodna agencija za energijo (IEA), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (EU JRC) ali nacionalni vladni ali nevladni organi.