6.5 Ocena tveganja za podjetje

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za podjetje, ki izhaja iz različnih dejavnikov tveganja, kot so: operativna tveganja zaradi dnevnega toka trgovanja (DTF), tveganje koncentracije zaradi velikih izpostavljenosti (CON) izpostavljenost neplačilu nasprotne stranke v poslu (TCD). Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju upoštevati tudi vire tveganja za investicijsko podjetje, kot so pomembne spremembe knjigovodske vrednosti sredstev, propad strank ali nasprotnih strank, pozicije v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu ter obveznosti do pokojninskih shem z zagotovljenimi prejemki v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2019/2034. Po potrebi bi morali upoštevati tudi druge dejavnike, ki bi lahko predstavljali tveganje za investicijsko podjetje.

Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju tveganja za podjetje upoštevati obseg, naravo in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja.

6.5.2 Ocena tveganja pri delovanju za podjetje

Na podlagi ocene tveganja pri delovanju za podje tje bi morali pristojni organi določiti glavne dejavnike in oceniti pomembnost bonitetnega vpliva tega tveganja na investicijsko podjetje. Pri oblikovanju ocene tveganja pri delovanju za podjetje bi bilo treba izvesti naslednje glavne korake:

• a. predhodno oce no;
• b. oceno narave in obsega investicijskih dejavnosti, ki investicijsko podjetje izpostavijo tveganju;
• c. oceno sistemov in procesov v zvezi s temi dejavnostmi.

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje za podjetje na podlagi sedanjega in potencialnega stanja.

Kadar je ustrezno, bi morali pristojni organi oceno izvesti tudi na bolj razčlenjeni ravni, po možnosti na ravni posameznih strank.

Predhodna ocena

Pri določanju obsega ocene tveganja za podjetje bi morali pristojni organi najprej opr edeliti vire tveganja za podjetje, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

Pristojni organi bi morali upoštevati vsaj naslednje:

• a. poslovni model in nagnjenost k prevzemanju tveganj;
• b. ponder zneska faktorja K za tveganje za podjetje v primerjavi s celotnim zneskom faktorja K;

63

• c. napovedi zneska faktorja K za tveganje za podjetje, če je na voljo;
• d. stroške izgub iz poslovanja podjetja v primerjavi s prihodki.

Pristojni organi bi morali izvesti predhodno analizo ob upoštevanju spremembe zgoraj navedenih elementov skozi čas, da oblikujejo argumentirano mnenje o glavnih dejavnikih tveganja za podjetje investicijskega podjetja.

Dnevni tok trgovanja

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o stopnji operativnega tveganja, poveza nega s trgovanjem za svoj račun. To tveganje lahko nastane zaradi sistemskih ali človeških napak, ki jih povzroči zapletenost procesov, postopkov in sistemov IT (vključno z uporabo novih tehnologij), v kolikor lahko to vodi do napak, zamud, nezadovoljivih specifikacij ali kršitev varnosti.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to ustrezno:

• a. obseg, izpostavljenost, število in zapletenost izvedenih transakcij;
• b. nerazpoložljivost ali izgubo celovitosti sistemov IT;
• c. vrste infrastruktur finančnih trgov, ki se uporabljajo za obdelavo transakcij: glasovne in elektronske platforme (večstranski sistem trgovanja, organizirani sistem trgovanja);
• d. algoritemsko trgovanje.

Tveganje koncentracije

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o stopnji tveganja koncentracije, ki mu je izpostavljeno investicijsko podjetje. Natančneje, pristojni organi bi morali oceniti tveganje, da bo imelo investicijsko podjetje znatne izgube zaradi koncentracije izpostavljenosti majhni sku pini nasprotnih strank ali močno koreliranim finančnim sredstvom.

Pristojni organi bi morali pri tej oceni obravnavati različne kategorije tveganja koncentracije, vključno s:

• a. koncentracijami za eno samo izpostavljenost („single name“) (vključno s stranko a li skupino povezanih strank, kot je določeno za velike izpostavljenosti);
• b. sektorskimi koncentracijami;
• c. geografskimi koncentracijami;
• d. koncentracijami produktov in
• e. koncentracijami zavarovanj s premoženjem in jamstev.

Pristojni organi bi morali posebno pozornost nameniti skritim virom tveganja koncentracije, ki se lahko uresničijo v stresnih pogojih, ko je lahko stopnja korelacije večja 64 kot v običajnih pogojih in ko so mogoče dodatne izpostavljenosti, ki so posledica zu najbilančnih postavk.

Pri skupinah bi morali pristojni organi upoštevati tveganje koncentracije, ki je lahko posledica konsolidacije, ki na posamični ravni ni vedno razvidna.

Tveganje neplačila nasprotne stranke

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje neplačila nasprotne stranke v poslu, s katerim se soočajo investicijska podjetja zaradi izpostavljenosti transakcijam v finančnih instrumentih.

Pristojni organi bi se morali pri tej oceni osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to ustrezno:

• a. kakovost nasprotnih strank in zadevnih prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA);
• b. kompleksnost finančnih instrumentov, na katerih temeljijo zadevne transakcije;
• c. tveganje neugodnih gibanj, ki izhaja iz pozitivne korelacije med kreditnim tveganjem n asprotne stranke in izpostavljenostjo kreditnemu tveganju;
• d. izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke in tveganju poravnave tako v tekočih tržnih vrednostih kot tudi nominalnem znesku v primerjavi s skupno kreditno izpostavljenostjo in kapitalom ;
• e. delež transakcij, obdelanih prek infrastruktur finančnih trgov, ki delujejo po sistemu poravnave „plačilo proti dostavi“;
• f. delež zadevnih transakcij s centralnimi nasprotnimi strankami in učinkovitost njihovih mehanizmov zaščite v primeru izgube, kot so s topnje kritja in prispevek v jamstveni sklad, ter
• g. obstoj, pomembnost, učinkovitost in izvršljivost pogodb o pobotu (dogovorov o pobotu zaradi predčasnega prenehanja).

Pomembne spremembe knjigovodske vrednosti sredstev

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o tveganjih, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno zaradi pomembnih sprememb knjigovodske vrednosti sredstev. To tveganje bi lahko povzročilo izgube, če vrednost, do katere so sredstva evidentirana, ne odraža pravilno njihove dejanske tržne vrednosti.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na sredstva, katerih vrednost je bila ocenjena z modeli in približki namesto z vhodnimi podatki , ki so bili neposredno povzeti na trgu.

Kreditno tveganje (propad strank ali nasprotnih strank)

Kreditno tveganje lahko nastane zaradi odobritve posojil, ki stranki omogočijo izvedbo transakcije, neposrednih posojil osebju, kreditnega tveganja znotraj enega dne zaradi

65 prekoračitve stanja na računu, jamstva in pogojnih kreditnih izpostavljenosti, pozicij obveznic v posesti do zapadlosti v plačilo ali pozicij nelikvidnih obveznic, kreditov strankam za povečanje trgovalnega portfelja, obračunanih/neplačanih provizij, neposrednih kreditnih izpostavljenosti do njihovih upravljanih skladov prek posojil, semenskih naložb in jamstev.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, če so na voljo ustrezni podatki:

• a. naravo kreditnega tveganja v investicijskem podjetju ob upoštevanju vrst nasprotnih strank in izpostavljenosti;
• b. zunajbilančne izpostavljenosti, zlasti dana ali prejeta jamstva;
• c. tveganje oslabitev.

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o stopnji tveganja oslabitve ali zmanjšanja vrednosti sredstev zunaj trgovalne knjige, ki ni zajeto s faktorji K, kot je K -TCD. To tveganje lahko nastane zaradi prevrednotenja, kadar se na primer močno poveča verjetnost neplačila nasprotne stranke ali kadar se je vrednost odvisnega podjetja od prevzema zmanjšala.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naslednje vire tveganja pri delovanju, kadar je to primerno:

• a. spremembe kreditne sposobnosti nasprotnih strank;
• b. zapletenost transakcij in visok finančni vzvod (zlasti prevzem z vzvodom);
• c. izredni dogodki, ki sprožijo prevrednotenje.

Pozicije v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o tveganjih, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno zaradi finančnih instrumentov, tujih valut in blaga. Ti viri tveganja lahko povzročijo izgube v primeru neugodnih sprememb na finančnem trgu, trgu valut in trgih primarnih proizvodov.

Pristojni organi bi se morali osredotočiti na naravo finančnih instrumentov, ki jih ima investicijsko podjetje, na splošno izpostavljenost investicijskega podjetja trgu valut (na primer tudi ob upoštevanju korelacije valut, do katerih je investicijsko podjetje izpostavljeno), in na izpostavljenost določenemu blagu.

Tveganja, povezana z zaslužki zaposlenih in pokojninskim tveganjem

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o tveganjih, ki jim je investicijsko p odjetje izpostavljeno zaradi prejemkov in pokojninske sheme. To tveganje lahko privede do izgub, če so plačila previsoka glede na prihodke podjetja, vključno z ogrožanjem dobičkonosnosti in solventnosti podjetja.

66

Pristojni organi bi se morali po potrebi osredotočiti na tveganje, ki izhaja iz strukturne vrzeli med sredstvi in obveznostmi, povezanimi z zaslužki zaposlenih.

6.5.3 Ocena upravljanja tveganja za podjetje in kontrol

Da bi pristojni organi v celoti razumeli profil tveganja za podjetje investici jskega podjetja, bi morali pregledati okvir upravljanja in upravljanja tveganj, ki zmanjšuje tveganje, ki izhaja iz toka trgovanja, koncentracije in neplačila nasprotne stranke. V ta namen bi morali pristojni organi ob upoštevanju obsega, narave in zaplete nosti dejavnosti investicijskega podjetja oceniti naslednje elemente:

• a. ali ima investicijsko podjetje vzpostavljeno zanesljivo, jasno oblikovano in dokumentirano strategijo upravljanja tveganj glede toka trgovanja, koncentracije in neplačila nasprotne stranke, ki jo odobri njegov upravljalni organ;
• b. ali strategija upravljanja tveganja investicijskega podjetja ustrezno odraža nagnjenost investicijskega podjetja k prevzemanju tovrstnih tveganj in ali je skladna s splošno nagnjenostjo investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj;
• c. ali ima investicijsko podjetje ustrezen organizacijski okvir za upravljanje, merjenje, spremljanje in kontrolo koncentracije in tveganj neplačila nasprotne stranke z zadostnimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi) človeškimi in tehničnimi viri;
• d. ali ima investicijsko podjetje jasno opredeljene politike in postopke za opredelitev, upravljanje, merjenje in kontrolo tveganja za podjetje, vključno z omejitvami, ki odražajo nagnjenost k prevzemanju tveganj in jih je določil odbor;
• e. ali ima inve sticijsko podjetje ustrezen okvir za opredelitev, razumevanje in merjenje tveganja za podjetje, ki upošteva velikost in zapletenost investicijskega podjetja, pri čemer pa bi morali pristojni organi tudi oceniti, ali je ta okvir v skladu z ustreznimi minimalnimi zahtevami iz ustrezne zakonodaje EU in nacionalne izvedbene zakonodaje, ter
• f. ali ima investicijsko podjetje trden in celovit okvir kontrol ter zanesljive varovalne ukrepe za zmanjševanje tveganja za podjetje v skladu z njegovo strategijo upravljanja tveganja in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.

6.5.4 Povzetek ugotovitev in izračun rezultata

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o tveganju za podjetje investicijskega podjetja. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev skupaj z rezultatom tveganja, ki temelji na merilih iz tabele 7. Če se na podlagi pomembnosti nekaterih dejavnikov tveganja pristojni organ odloči, da bo te dejavnike

67 ocenil in zanje izračunal rezultat ločeno, je treba smiselno uporabiti smernice iz te tabele, če je to mogoče.

Pristojni organi bi morali vse te dejavnike obravnavati vzporedno in ne ločeno ter razumeti dejavnike, ki povzročijo tveganje za podjetje.

Tabela 7: Nadzorniška merila za izračun rezultata tveganja za podjetje

Rezultat Nadzorniško Merila glede ustreznega