7. Kakovost podatkov

Institucije, ki sodelujejo pri primerjavi razlik v prejemkih med spoloma, bi morale te razlike izračunati na posamični podlagi in pri tem upoštevati zaposlene, vključno z zaposlenimi v podružnicah v isti državi članici, ki delo opravljajo pretežno v državi članici, v kateri se nahaj a institucija. Zaposleni, ki pretežno delajo v podružnicah v drugi državi članici ali v tretji državi, se ne bi smeli upoštevati.

Institucije bi morale oblikovati seznam vseh zaposlenih in opredeliti, katere od njih bi bilo treba vključiti v izračun razlik v prejemkih med spoloma, in sicer v skladu z naslednjimi merili:

• a. razliko v prejemkih med spoloma bi bilo treba izračunati za zaposlene, ki so zaposleni ob koncu poslovnega leta, kar pomeni, da se v primerjavo ne bi smeli vključiti zaposleni, ki so institucijo zapustili med poslovnim letom;
• b. zaposlene, ki ne prejmejo svojega običajnega skupnega letnega prejemka, ker so bili ob koncu poslovnega leta na kateri koli od oblik starševskega dopusta, dolgotrajnega bolniškega dopusta ali dolgotrajnega posebnega dopusta, bi bilo treba izključiti iz primerjave; dolgotrajni dopust bi bilo treba razumeti kot dopust, ki traja vsaj tri zaporedne mesece;
• c. zaposleni, ki so se zaposlili v zadnjih treh mesecih poslovnega leta, se pri tej primerjavi ne bi smeli upoštevati; EBA Public
• d. člane upravljalnega organa v funkciji vodenja bi bilo treba obravnavati kot zaposlene in kot zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije;
• e. člani upravljalnega organa v nadzorni funkciji ne bi smeli biti vključeni v izračun, razen če so predstavniki zaposlenih;
• f. člani upravljalnega organa v nadzorni funkciji, ki so predstavniki zaposlenih, bi se pri izračunu morali šteti kot zaposleni, kot zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, pa zgolj, če k tovrstnim zaposlenim spadajo na podlagi funkcije, ki jo opravljajo kot zaposleni.

Razliko v prejemkih med spoloma bi bilo treba izračunati kot razliko med povprečnimi prejemki moških in žensk, izraženo v odstotku povprečnih prejemkov moških. Institucije bi morale za izračun uporabiti letne bruto prejemke zaposlenih na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. V skladu s smernicami organa EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu z Direktivo 2013/36/EU bi morale p ri izračunu razlike v prejemkih med spoloma upoštevati skupne dodeljene prejemke, po svojih najboljših močeh pa tudi ureditev delovnega časa, letni dopust in druge finančne in nefinančne koristi, ter pri tem upoštevati določbe iz naslednjega odstavka.

Institucije bi morale za vsakega zaposlenega, ki bi ga bilo treba v skladu z odstavkom 51 vključiti v izračun razlik v prejemkih med spoloma, opredeliti njegove celotne letne bruto prejemke, ki so vsota fiksnih in variabilnih prejemkov, ter pri tem upoštevati naslednje:

• a. Nedenarne ugodnosti (npr. službeno vozilo, brezobrestna posojila, brezplačni vrtec v podjetju itd.) bi bilo treba upoštevati v obliki njihove obdavčene denarne vrednosti.
• b. Redno plačevanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za vse zaposlene se ne bi smelo upoštevati. Diskrecijske pokojninske ugodnosti bi bilo treba upoštevati.
• c. Uporabiti bi bilo treba celotne dodeljene variabilne prejemke za vsa obdobja ocenjevanja uspešnosti, ki so se zaključila med poslovnim letom, na katerem temelji izračun, tudi če se nanašajo na obdobja ocenjevanja uspešnosti, ki so daljša od enega leta. To bi moralo vključevati variabilne prejemke, dodeljene na podlagi večletnih obdobij in ne na letni podlagi, kot je opredeljeno v odstavku 46.
• d. Zajamčeni variabilni prejemki (bonus ob zaposlitvi) in odpravnine (npr. ko se pogodba zaposlenemu ob koncu poslovnega leta še ni iztekla) se pri izračunu ne bi smeli upoštevati.
• e. Za zaposlene, ki so delali s skrajšanim delovnim časom, tudi samo v delih poslovnega leta, ali ki niso bili zaposleni v celotnem poslovnem letu ali ki so bili v delu poslovnega leta na eni od vrst dopusta (npr. na neplačanem ali starševskem dopustu), bi bilo treba po najbolj ših močeh opredeliti celotni letni znesek variabilnih in fiksnih prejemkov, ki bi ga ti zaposleni prejeli, če bi bili plačani za celotno poslovno leto in zaposleni s polnim delovnim časom. Institucije lahko te zneske izračunajo tako, da prejemke ekstrapoli rajo, npr. tiste, dodeljene za zaposlitev za krajši delovni čas, na celotne letne bruto prejemke za zaposlitev s polnim delovnim časom (npr. prejemek zaposlenega, ki je zaposlen za polovični delovni čas, pomnožijo z 2, da izračunajo letni prejemek za zaposlitev s polnim delovnim časom). EBA Public

Institucije bi morale razlike v prejemkih med spoloma izračunati za vse zaposlene (vključno z zaposlenimi, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, opredeljenimi na posamični podlagi) ter ločeno za zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. V skladu z nacionalno zakonodajo in splošno uredbo o varstvu podatkov bi si morale razumno prizadevati za opredelitev spola svojih zaposlenih. Zaposlene, katerih spola ni mogoče opredeliti, lahko izločijo.

Institucije z 250 ali več zaposlenimi bi morale razlike v prejemkih med spoloma izračunati tako za vsak kvartil njihovih skupnih prejemkov kot tudi skupaj. Institucije z manj kot 250 zaposlenimi bi moral e predložiti samo podatke o razlikah v prejemkih med spoloma, ki temeljijo na skupnih podatkih vseh zaposlenih. Institucije z 250 ali več zaposlenimi, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi morale razlike v prejemkih med spoloma izračunati tako za vsak kvartil njihovih skupnih prejemkov kot tudi skupaj. Institucije z manj kot 250 zaposlenimi, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi morale predložiti samo podatke o razlika h v prejemkih med spoloma, ki temeljijo na skupnih podatkih za tovrstne zaposlene.

Institucije bi morale razliko v prejemkih izračunati glede na zastopanost posameznega spola kot odstotek moških in ženskih zaposlenih na podlagi števila vseh zaposlenih ozir oma vseh zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije. Kjer je ustrezno glede na odstavek 55, bi bilo treba razlike izračunati na kvartil – skupni odstotek zastopanosti moških in žensk bi moral, kjer je ustrezno, za vsak izračunani kvartil in za skupno število vseh zaposlenih in zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, znašati 100,00 %.

Razliko v prejemkih med spoloma, ki temelji na bruto prejemkih, bi bilo treba izraziti kot razliko med višino prejemkov moških in ženskih zaposlenih, torej kot:

• a. razliko med povprečnimi prejemki moških in povprečnimi prejemki žensk, izraženo kot odstotek povprečnih prejemkov moških, ter
• b. razliko med mediano prejemkov moških in media no prejemkov žensk, izraženo kot odstotek mediane prejemkov moških.⁵

⁵ Razlika v prejemkih m ed spoloma, izražena v odstotku = (povprečni prejemki moških – povprečni prejemki žensk) × 100 : povprečni prejemki moških.

Institucije bi morale pri pripravi izračuna upoštevati naslednja navodila:

• a. Prejemke zaposlenih (ne glede na spol) bi bilo treba razvrstiti po višini zneska, začenši z najnižjim zneskom. Vsakemu znesku prejemka, ki je bil dodeljen posameznemu zaposlenemu, bi bilo treba pripisati moški ali ženski spol ter zabeležiti, ali ta zaposleni spada med zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije.
• b. Zaposlene, katerih spol ni ne moški ne ženski, bi bilo treba uvrstiti pod spol, s katerim se identificirajo, v primeru, da ta podatek ni znan ali da se identificirajo s spolom, ki ni ne EBA Public

moški ne ženski, pa bi jih bilo treba uvrstiti pod spol (moški ali ž enski), ki je manj zastopan v skupnem številu zaposlenih.

• c. Končni seznam zaposlenih bi bilo treba razdeliti na kvartile, če je to ustrezno glede na odstavek 55.
• d. Mediano prejemkov vseh moških in ženskih zaposlenih ter povprečne prejemke vseh moških in ženskih zaposlenih, ločeno pa tudi moških in ženskih zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, bi bilo treba izračunati skupno in, če je ustrezno glede na odstavek 55, za vsak kvartil.

Vse podatke bi bilo treba p redložiti v obliki odstotkov, zaokroženih na dve decimalni mesti (npr. „17,23 %“ ali „–17,23 %“, če gre za negativno vrednost). Če razlike v prejemkih med spoloma v kateri od kategoriji ni mogoče izračunati, ker so vsi zaposleni ženskega spola, se podatkovni točki v Prilogi VI pripiše vrednost „N/A“, če pa so vsi zaposleni moški, bi moral biti rezultat prikazan kot „100,00 %“.