4.3 Vsebina načrta unovčenja

Izdajatelj bi moral zagotoviti, da načrt unovčenja vsebuje jasen in podroben opis ureditev in postopkov upravljanja, ki zajemajo njegovo pripravo, pregled in posodobitev ter njegovo izvajanje. V načrtu unovčenja bi moral biti zlasti:

• i. naveden član( -i) upravljalnega organa ali oseba(-e) v organizacijski strukturi izdajatelja, odgovorna(- e) za pripravo, posodabljanje in izvedbo načrta unovčenja;

9

• ii. opisano, kako je načrt unovčenja vključen v okvir notranjih kontrol, kot je navedeno v smernicah EBA o najmanjšem obsegu vsebine ureditev upravljanja za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva⁵ , ali drugih ustreznih predpisih, ki se uporabljajo za izdajatelje e-denarnih žetonov;
• iii. opisani postopki za posodobitev ali pregled načrta v primeru pomembnih sprememb, ki vplivajo na poslovni ali finančni profil izdajatelja ali izdanega žetona(ov);
• iv. opredeljene ključne dejavnosti, ki jih je treba ohraniti operativne za izvajanje načrta, in določene odgovorne osebe na strani izdajatelja ali pri tretjem ponudniku v skladu z odstavki 42-51;
• v. določen postopek za sprejetje ukrepov vsake faze, da se zagotovi pravočasno izvajanje načrta unovčenja na podlagi odločitve pristojnega organa v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) 2023/1114; in
• vi. določena kontaktna( -e) oseba(-e), odgovorna(- e) za komunikacijo z imetniki žetonov, pristojnim(-i) organom(- i) ter nasprotnimi strankami in/ali javnostjo, ter vključeni posodobljeni kontaktni podatki teh oseb znotraj organizacije izdajatelja.

Načrt unovčenja bi moral ustrezno odražati učinek imenovanja začasnega upravitelja, kadar je to predvideno v veljavni zakonodaji v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) 2023/1114, vključno s posledico, da upravljalni organ morda ni v celoti ali delno odgovoren za izvajanje načrta unovčenja.

Kritične dejavnosti in pogodbeni dogovori

Načrt unovčenja bi moral vključevati pregled kritičnih dejavnosti, ki so potrebne za pravilno izvajanje načrta. Ob upoštevanju organizacijske strukture izdajatelja lahko te dejavnosti vključujejo notranje funkcije izdajateljev ali funkcije, ki jih zagotavljajo tretje osebe. V načrtu unovčenja bi morali na podlagi evidentiranja določiti seznam takšnih strank in opisati veljavne pogodbene pogoje.

Takšno evidentiranje kritičnih dejavnosti bi moralo po potrebi vključevati izdajateljevo funkcijo upravljanja tveganj, trgovalno enoto, zakladniško ali finančno funkcijo, ustrezne funkcije in sisteme IKT, funkcijo preprečevanja pranja denarja (če obstaja, odvisno od vrste izdajatelja), odnos s skrbnikom rezervnih sredstev (če obstaja), sodelovanje s finančnimi posredniki (če je potrebno) za dostop do sekundarnih in repo trgov za likvidacijo rezerve sredstev ter odnos s ponudniki storitev kriptosredstev (če je potrebno) za identifikacijo imetnikov žetonov in zbiranje neporavnanih žetonov ali s ponudniki plačilnih storitev (če je potrebno) za izvedbo plačil

5 EBA/GL/2024/06 Na voljo tukaj: https://www.eba.europa.eu/sites/default/files/2024-06/611ef3d4-4d67-467f-bf0d-4c2b1dd0ef5e/Final%20report%20on%20draft%20Guidelines%20on%20internal%20governance%20of%20issuers%20of% 20ARTs.pdf. 10 imetnikom žetonov, ki so ocenjeni kot upravičeni do terjatve za unovčenje, ali za druge povezane dejavnosti.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki niso pooblaščeni subjekti v skladu z Direktivo 2015/849/EU⁶ , bi morali v načrtu unovčenja vedno pojasniti, kako bodo vključevali posrednike, za katere velja navedena direktiva, tako da ti posredniki:

• a) izvajajo preverjanja za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT), vključno s skrbnim preverjanjem strank imetnikov žetonov, ki so predložili terjatev za unovčenje, ter
• b) izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2023/1113 (uredba o prenosu sredstev)⁷ (glej odstavka 55 in 56 teh smernic) v zvezi s prenosom.

Glede kritičnih dejavnosti v izdajateljevi organizaciji bi moral izdajatelj v načrt unovčenja vključiti pregled ustreznih notranjih ureditev in postopkov v zvezi z njihovim delovanjem in neprekinjenostjo delovanja, vključno s ključnimi osebami s posodobljenimi kontaktnimi podatki za nujne primere.

Glede kritičnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo tretje osebe, bi moral načrt unovčenja vključevati seznam vseh takšnih tretjih ponudnikov, ključnih kontaktnih oseb pri izdajatelju in tretje osebe, odgovorne za pogodbo, s posodobljenimi kontaktnimi podatki za nujne primere.

Načrt unovčenja bi moral zagotoviti tudi pregled vsebine pogodbenih dogovorov in ponazoriti njihovo ustreznost, vključno z izogibanjem nasprotju interesov, da se doseže pravočasna in pravična operacionalizacija načrta unovčenja. Izdajatelj bi moral tudi potrditi, da takšne pogodbe zagotavljajo neprekinjenost izvajanja, če se aktivira načrt unovčenja.

Kar zadeva skrbnike rezervnih sredstev in (morebitne) finančne posrednike, ki so zadolženi za izvrševanje naročil, ki jih izdajatelj zagotovi za likvidacijo rezerve sredstev, bi morali pogodbeni pogoji, opisani v načrtu unovčenja, ustrezno odražati cilj, da se izkupiček od likvidacije rezerve sredstev čim bolj poveča za imetnike žetonov, da se zagotovi najboljša izvedba v korist imetnikov žetonov in da se prepreči neupravičena gospodarska škoda imetnikom žetonov.

Izdajatelj bi moral redno posodabljati seznam tretjih ponudnikov kritičnih dejavnosti in pogodbene pogoje. Kjer je ustrezno, se lahko kot priloge k načrtu unovčenja vključijo pogodbe z najpomembnejšimi tretjimi ponudniki, vključno s skrbniki.

6 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

7 Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L 150, 9.6.2023, str. 1). 11

Pregled veljavnih pogodbenih dogovorov s tretjimi ponudniki kritičnih dejavnosti izdajatelju ne bi smel preprečiti, da po potrebi sklene pogodbene dogovore z drugimi potrebnimi posredniki v trenutku aktivacije načrta unovčenja, če bi to prispevalo k učinkovitejšemu izvajanju načrta.

V ta namen bi moral načrt unovčenja vsaj jasno in operativno ponazoriti postopek izbire posrednikov, vključevati povzetek predlaganih ključnih pogodbenih pogojev (kot so naloge, časovni okvir ali stroški) in kot prilogo k načrtu unovčenja začasni seznam po gojev s seznamom potencialnih pogodbenih partnerjev, s katerimi je izdajatelj sodeloval v nekaterih razpravah/pogajanjih, ter merila za izbor.

Postopek urejenega unovčenja terjatev imetnikov žetonov

Izdajatelj bi moral zagotoviti, da načrt unovčenja določa urejen postopek unovčenja terjatev imetnikov žetonov ter da je to izraženo in sporočeno v jasnem, dostopnem in razumljivem jeziku v skladu z navodili o komunikacijskem načrtu v ustreznem razdelku.

Takšen postopek bi moral biti operativno opredeljen in zagotavljati pravočasno plačilo terjatev imetnikov žetonov za unovčenje v skladu z zahtevami iz člena 47 Uredbe (EU) 2023/1114 in vsebino bele knjige o kriptosredstvu.

V ta namen bi morali v načrtu unovčenja opisati postopke, ukrepe za ugotavljanje in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih uporablja izdajatelj, ter tehnične zmogljivosti, ki so bile sprejete ali predvidene za postopek:

• i. identifikacije imetnikov žetonov in njihovo upravičenost do unovčenja žetonov;
• ii. zbiranja in trajne odstranitve unovčenih žetonov iz obtoka ter
• iii. naknadnega izplačila ali izročitve sredstev imetnikom žetonov.

Opis postopka mora vključevati sklicevanje na skladnost z veljavnimi obveznostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Načrt unovčenja bi se moral zlasti:

• a) v zvezi s točko (i) odstavka 54 zgoraj sklicevati na izvajanje ukrepov skrbnega preverjanja strank, ki se v skladu z Direktivo 2015/849/EU uporabljajo za imetnike žetonov, ki predložijo terjatev za unovčenje;
• b) v zvezi s točko (iii) odstavka 54 zgoraj sklicevati na preglede informacij, ki spremljajo prenos sredstev v skladu z Uredbo (EU) 2023/1113, kjer je to ustrezno.

Pristojni organi bi morali izvajati pooblastila in naloge v zvezi z unovčenjem, kot je določeno v teh smernicah, z učinkovitim sodelovanjem in izmenjavo informacij z organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu s členom 94(5) navedene uredbe.

12

V načrtu unovčenja morajo biti jasno navedene zahteve in minimalna vsebina terjatve za unovčenje, ki jo morajo vložiti imetniki žetonov in ki mora vključevati:

• a) identiteto in kontaktne podatke posameznih imetnikov (ime, naslov, e-naslov in/ali telefonsko številko) z navedbo, da bodo vsi osebni podatki obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2016/679;
• b) dokazilo, da je oseba, ki vlaga terjatev, imetnik žetona in je zato upravičena do pravice do unovčenja, za katero je predložena terjatev za unovčenje, ter potrebna jamstva (če obstajajo) s strani imetnika žetona v skladu z belo knjigo o kriptosredstvu;
• c) informacije, potrebne za prepoznavanje, oceno in obvladovanje vseh tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z izvedbo skrbnega preverjanja strank v zvezi z imetniki žetonov ob unovčenju v skladu z Direktivo (EU) 2015/849;
• d) število zadevnih žetonov v lasti (vključno z delnimi deleži) in naslove javnih blokovnih verig, ki jih zajema denarnica, v kateri so shranjeni žetoni (če je ustrezno), ter
• e) navedbo bančnega ali plačilnega računa imetnika žetona za prenos sredstev za poplačilo terjatve za unovčenje ali podobne podatke, potrebne za izročitev sredstev za unovčenje (kjer je to primerno). Takšni bančni ali plačilni računi bi morali biti po možnost i odprti pri kreditnih ali plačilnih institucijah EU in v nobenem primeru ne bi smeli biti odprti v tretjih državah z visokim tveganjem za pranje denarja in financiranje terorizma, kot je navedeno v členu 9 Direktive (EU) 2015/849.

Zgoraj navedene informacije, ki so vključene v terjatev za unovčenje, bi morale izdajatelju omogočiti tudi oceno upravičenosti imetnikov žetonov do unovčenja, kar je predhodna faza za odobritev zbiranja in trajne odstranitve unovčenih žetonov iz obtoka. V ta namen bi moralo biti v načrtu unovčenja določeno, kako se bo izvajal mehanizem izročitve žetona proti plačilu. Predvsem bi moralo biti navedeno, kako bo izdajatelj vsak unovčeni žeton zbral in ga nato umaknil iz obtoka (ali „sežgal“), tako da ga nobena stranka ne bo mogla več vrniti v obtok, zamenjati, prenesti ali prodati.

V načrtu unovčenja bi morali pojasniti tudi ustrezne vire informacij ter predvidene ukrepe in postopke, ki se bodo izvajali ali uporabljali za uskladitev števila žetonov, terjanih za unovčenje, s številom žetonov v obtoku.

Načrt unovčenja bi moral vključevati vse ustrezne korake, ukrepe in postopke za pripravo načrta razdelitve za poplačilo imetnikov žetonov, ki so vložili terjatev za unovčenje, ki je bila pozitivno ocenjena.

13 Komunikacijski načrt

Načrt unovčenja bi moral vključevati komunikacijski načrt, ki se nemudoma aktivira po sprejetju odločitve pristojnega organa, da sproži izvajanje načrta unovčenja v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) 2023/1114.

Komunikacijski načrt bi moral vključevati vsaj:

• a) osnutek javnega obvestila, ki ga je treba posredovati javnosti, in
• b) osnutke obvestil o komunikaciji s tretjimi ponudniki kritičnih dejavnosti, s katerimi je treba vzpostaviti stik takoj po aktivaciji načrta unovčenja. Kadar so obvestila o komunikaciji dogovorjena v zadevnih pogodbah, bi jih morali priložiti načrtu unovčenj a.

Izdajatelj bi moral zagotoviti, da je komunikacijski načrt za unovčenje imetnikov žetonov skladen z drugimi obstoječimi komunikacijskimi načrti.

Osnutek javnega obvestila bi moral biti pripravljen tako, da bi imetnike žetonov obvestili o aktivaciji načrta unovčenja na podlagi odločitve pristojnega organa z namenom urejenega, pravočasnega in pravičnega unovčenja žetonov brez povzročanja neupravičene gospodarske škode in v skladu s pogoji iz bele knjige o kriptosredstvu.

Da bi dosegli širšo javnost in največje število imetnikov žetonov, bi morali v načrtu unovčenja navesti medijske kanale, na katerih bi morali obvestilo objaviti. Pri tem bi moral izdajatelj dati prednost tistim, ki jih običajno uporablja za komuniciranje z javnostjo in trgom ter za oglaševanje svojih izdelkov in storitev.

V osnutku javnega obvestila bi morali biti v jasnem in netehničnem jeziku opisani glavni koraki postopka unovčenja in ukrepi, ki naj bi jih imetniki žetonov izvedli v navedenem časovnem okviru, da bi bil njihov žeton unovčen.

V ta namen bi moral osnutek javnega obvestila vsebovati vsaj:

• a) točen datum in čas, ko je bil načrt unovčenja aktiviran na podlagi odločitve pristojnega organa;
• b) minimalno vsebino terjatve za unovčenje, kot je določeno v odstavku 56 teh smernic;
• c) časovni okvir od objave takšnega obvestila, v katerem morajo imetniki žetonov vložiti terjatev za unovčenje pri izdajatelju ali (če je primerno) pri tretjih ponudnikih storitev v skladu s tem, kar je navedeno v beli knjigi, in
• d) način, tehnično podporo in lokacijo, kjer bi imetniki žetonov morali vložiti svojo terjatev za unovčenje, npr. natančen portal izdajatelja ali, kjer je ustrezno, tretje osebe. Sprejeta( -e) rešitev( -e) ne bi smela(- e) diskriminirati imetnikov žetonov, npr. zaradi njihovega kraja prebivališča. 14 Izdaja istega žetona, vezanega na sredstva, ali e - denarnega žetona s strani več izdajateljev

Kadar žeton, vezan na sredstva, izda več izdajateljev, ali kadar pomemben e - denarni žeton izda več izdajateljev, ki niso kreditne institucije, Uredba (EU) 2023/1114 določa, da je treba vzpostaviti enotno rezervo sredstev, da se zagotovi ustrezen mehanizem za stabilizacijo žetona.

Glede na to bi moral biti načrt unovčenja sestavljen iz dveh oddelkov: prvega, ki je skupen vsem izdajateljem in o katerem se dogovorijo vsi izdajatelji, ter drugega, ki je specifičen za vsakega izdajatelja.

Izdajatelji bi morali usklajeno pripraviti in sprejeti skupni del načrta unovčenja, ki bi moral vsebovati vsaj naslednje dele:

• i. splošna načela in cilje, ki urejajo načrt unovčenja, kot so navedeni v razdelku „Splošna načela in cilji načrta unovčenja“ teh smernic;
• ii. razdelek „Kritične dejavnosti in pogodbeni dogovori“ teh smernic, da se opredelijo kritične dejavnosti, pod nadzorom katerih bi moral izdajatelj delovati za namene učinkovitega izvajanja skupnega načrta unovčenja;
• iii. razdelek „Postopek urejenega unovčenja terjatev imetnikov žetonov“;
• iv. razdelek „Komunikacijski načrt“;
• v. učinkovito usklajevanje med izdajatelji pri pripravi, pregledu in posodabljanju načrta unovčenja;
• vi. učinkovito usklajevanje med izdajatelji za pravilno izvajanje načrta po njegovi aktivaciji z odločitvijo pristojnega organa; in
• vii. zavezo vseh izdajateljev, da bodo v celoti in vestno izpolnjevali pogoje skupno dogovorjenega načrta unovčenja.

Za zagotovitev ustreznega usklajevanja bi morali izdajatelji v načrtu unovčenja imenovati enega od njih za koordinatorja, ne da bi to vplivalo na ustrezno odgovornost vsakega izdajatelja. Slednjega bi lahko izbrali ob upoštevanju primerjalnih izkušenj različnih izdajateljev pri poslovanju in stopnje zrelosti njihove notranje organizacije, vloge v interakciji s skrbniki in drugimi tretjimi ponudniki ali posredniki ter pomembnosti njihovega sodelovanja pri izdaji. Naloge usklajevanja lahko vključujejo pripravo, pregled in posodobitev načrta unovčenja, izvajanje razdelka o komunikacijskem načrtu ter usklajevanje upravljanja in izvajanja načrta unovčenja.

Drugi razdelek načrta unovčenja bi moral biti posebej prilagojen notranji organizaciji posameznega izdajatelja. Izdajatelji bi morali zlasti določiti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili uporabo:

15

• i. razdelka „Načela upravljanja“ teh smernic; in
• ii. razdelka „Kritične dejavnosti in pogodbeni dogovori“, ob upoštevanju kritičnih dejavnosti v organizaciji izdajatelja ali tistih, ki jih zagotovijo tretje osebe in morajo biti operativne za učinkovito izvajanje načrta unovčenja.

Pristojni organi vsakega izdajatelja, ki sodeluje pri izdaji, bi se morali pravočasno medsebojno posvetovati in sodelovati pri ocenjevanju načrta unovčenja, ki ga predložijo izdajatelji.

Pristojni organi bi se morali med seboj posvetovati in sodelovati pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni razlogi za sprožitev načrta unovčenja. Pristojni organi bi se morali izogibati aktiviranju načrta unovčenja, kadar negativne učinke na neporavnani znesek ž etona, vezanega na sredstva, ali e-denarnega žetona, ki izhajajo iz nezmožnosti ali verjetne nezmožnosti enega izdajatelja, da izpolni svoje obveznosti, nemudoma odpravi eden ali več drugih izdajateljev na način, ki preprečuje negativen vpliv na zaupanje imetnikov žetonov, na pravice imetnikov žetonov ali na stabilnost trgov.

Interakcija načrta unovčenja z drugimi postopki

Izdajatelj bi moral upoštevati, da sta načrt sanacije, pripravljen v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2023/1114, in načrt unovčenja dva ločena dokumenta, ki obravnavata dve različni fazi in situaciji morebitne krize izdajatelja, vendar bi morala biti skladna, zlasti kar zadeva ureditev notranjega upravljanja in upravljanja tveganj, postopke ter opredelitev sistemov IT in kritičnih dejavnosti.

Kadar je izdajatelj kreditna institucija ali subjekt, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/59/EU⁸ , ali centralna nasprotna stranka, za katero velja Uredba (EU) 2021/23⁹ , bi moral izdajatelj pripraviti načrt unovčenja skladno s svojim načrtom reševanja in zahtevami glede rešljivosti. V ta namen bi moral izdajatelj upoštevati strategijo reševanja subjekta, opredeljene ključne funkcije in ureditve o ravni storitev, ki so bi stvene za neprekinjeno poslovanje subjekta, ter si prizadevati za zagotovitev nemotenega delovanja strategije reševanja in načrta unovčenja hkrati.

Če bi ukrepi, pogodbeni dogovori, postopki in sistemi, ki jih je izdajatelj predvidel v načrtu unovčenja, lahko kakor koli negativno vplivali na rešljivost subjekta, bi moral izdajatelj o njih obvestiti organ za reševanje v opombi kot prilogi k načrtu unovčenja. To ne posega v pregled načrta unovčenja, ki ga opravi organ za reševanje ob upoštevanju rešljivosti subjekta, i n v njegovo

8 Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS, ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

9 Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 22, 22.1.2021, str. 1). 16 pristojnost, da pristojnemu organu predloži priporočila v skladu s členom 47(4) Uredbe (EU) 2023/1114.

Glede na to, da načrt reševanja pripravi organ za reševanje, načrt unovčenja pa izdajatelj, bosta oba načrta ločena dokumenta.