12. Naslov 12. Ocenjevanje podružnic iz tretjih držav

1. Pregled

494. V tem naslovu je obravnavana uporaba postopkov in metodologije SREP, kot so določeni v teh …

V tem naslovu je obravnavana uporaba postopkov in metodologije SREP, kot so določeni v teh smernicah, za podružnice iz tretjih držav, kot so opredeljene v členu 47(3) Direktive 2013/36/EU. Obravnavana je tudi uporaba nadzorniških ukrepov s strani pristojnih organov za obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih na podlagi ocene SREP za podružnice iz tretjih držav.

495. Pristojni organi bi morali pri izvajanju ocene SREP za podružnice iz tretjih držav med drugim …

Pristojni organi bi morali pri izvajanju ocene SREP za podružnice iz tretjih držav med drugim oceniti, ali institucija izpolnjuje zahteve iz pravnih aktov, ki so ločeno objavljeni na spletnem mestu organa EBA, kot je navedeno v odstavku 12.

496. Ocena SREP za podružnico iz tretje države bi morala vključevati oceno poslovnega modela …

Ocena SREP za podružnico iz tretje države bi morala vključevati oceno poslovnega modela podružnice, ureditev notranjega upravljanja in kontrol, virov jamstvenega kapitala in likvidnostnih virov ter ureditev knjiženja (elementi SREP za podružnice iz tretjih držav). V skladu s procesom nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za kreditne institucije (SREP za kreditne institucije) bi bilo treba oceno teh področij izvajati neprekinjeno ob stalnem spremljanju ključnih kazalnikov.

497. Pregledovanje bi bilo treba izvajati s pogostostjo in intenzivnostjo, ki sta sorazmerni z …

Pregledovanje bi bilo treba izvajati s pogostostjo in intenzivnostjo, ki sta sorazmerni z razvrstitvijo podružnice iz tretje države v razred 1 ali razred 2 v skladu s členom 48a Direktive 2013/36/EU ter naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti podružnic iz tretjih držav. Za podružnice iz tretjih držav, razvrščene v razred 1, bi morali pristojni organi uporabiti vsaj raven nadzorniškega posredovanja za institucije kategorije 3, kot je določeno v tabeli 1 v oddelku 2.4. Za podružnice iz tretjih držav, razvrščene v razred 2, bi morali pristojni organi uporabiti vsaj raven nadzorniškega posredovanja za institucije kategorije 4, kot je določeno v tabeli 1 v oddelku 2.4.

498. Poleg ocenjevanja temeljnih elementov SREP za podružnice iz tretjih držav bi morali pristojni …

Poleg ocenjevanja temeljnih elementov SREP za podružnice iz tretjih držav bi morali pristojni organi zagotoviti, da razumejo druga pomembna tveganja podružnice in načine njihovega zmanjševanja. To vključuje vse pomembne izpostavljenosti kreditnemu tveganju, tržnemu tveganju, operativnemu tveganju in IRRBB. Pristojni organi lahko na podlagi ustreznosti in pomembnosti tveganja za podružnico iz tretje države presodijo, da je primerno opraviti podrobnejšo oceno enega ali več od teh področij. V takih primerih bi morali pristojni organi kot podlago za oceno uporabiti smernice iz ustreznih naslovov teh smernic in si prizadevati za sorazmerno uporabo načel, ki jih vsebujejo, za podružnico iz tretje države.

499. Kadar pristojni organi uveljavljajo svojo pravico v skladu s členom 48a Direktive 2013/36/EU …

Kadar pristojni organi uveljavljajo svojo pravico v skladu s členom 48a Direktive 2013/36/EU, da za podružnico iz tretje države uporabijo zahteve za kreditne institucije v skladu z Direktivo, pri čemer podružnico iz tretje države dejansko obravnavajo kot podrejeno družbo, bi morali za zadevno podružnico iz tretje države uporabiti SREP za kreditne institucije in se sklicevati na ustrezne naslove teh smernic (naslovi 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 ter oddelek 12.1.2 tega naslova o analizi poslovnih modelov).

500. Pristojni organi bi morali ugotovitve iz ocene posameznih elementov SREP za podružnice iz …

Pristojni organi bi morali ugotovitve iz ocene posameznih elementov SREP za podružnice iz tretjih držav uporabiti za izračun rezultata za vsako področje. Pristojni organ bi moral to analizo uporabiti za oblikovanje skupne ocene in rezultata za podružnico iz tretje države ter v zvezi s tem kot vodilo uporabiti merila iz tabele 21. Pri skupni oceni in rezultatu bi bilo treba upoštevati tudi oceno in izračun rezultata drugih pomembnih tveganj podružnice iz tretje države (kje je to ustrezno). Pristojni organi bi morali na podlagi skupne ocene SREP in ocene posameznih elementov SREP za podružnice iz tretjih držav sprejeti nadzorniške ukrepe, kot je določeno v oddelku 12.2 tega naslova, da odpravijo morebitne ugotovljene pomanjkljivosti.

12.1. Uporaba SREP za podružnice iz tretjih držav

12.1.1. Splošne ugotovitve

12.2. Povzetek ugotovitev, izračuna rezultatov in nadzorniških ukrepov

Priloga I – Podkategorije kreditnega tveganja

V spodnji tabeli je predstavljen neizčrpen seznam podkategorij kreditnega tveganja, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati, kadar je to ustrezno.

Podkategorije Pravni viri/Opredelitve Področja ocenjevanja Pravni viri v zvezi s področji kreditnega ocenjevanja tveganja

Tveganje Tveganje, da bo imela institucija kreditne znatne kreditne izgube zaradi koncentracije koncentracije izpostavljenosti majhni skupini posojilojemalcev, določenim posojilojemalcem s podobnim vedenjem v smislu neplačila ali močno koreliranim finančnim sredstvom, in zmanjševanje tveganja kreditne koncentracije Kreditno Tveganje, da nasprotna stranka v tveganje transakciji ne bo izpolnila svojih nasprotne obveznosti pred končno stranke poravnavo denarnih tokov transakcije

 Koncentracije za eno samo izpostavljenost („single name“) (vključno s Uredba (EU) št. 575/2013: stranko ali skupino povezanih strank, kot je določeno za velike členi 129, 170, 171, 184, 207, 209, izpostavljenosti) 395, 400 in 401  Sektorske koncentracije Direktiva 2013/36/EU: člena 81  Geografske koncentracije in 98  Koncentracije produktov  Koncentracije zavarovanj s premoženjem in jamstev  Skriti viri koncentracije, ki se lahko uresničijo v stresnih pogojih, ko je lahko stopnja korelacije kreditnega tveganja večja kot v običajnih pogojih  Kakovost nasprotnih strank in zadevnih prilagoditev kreditnega Uredba (EU) št. 575/2013: vrednotenja (CVA) ter kompleksnost transakcij člena 181 in 246, del 3, naslov II,  Tveganje neugodnih gibanj, ki nastane, kadar je izpostavljenost do poglavje 6 nasprotne stranke negativno povezana z njeno kreditno kakovostjo Direktiva 2013/36/EU: člen 79  Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke in tveganju poravnave tako v tekočih tržnih vrednostih kot tudi v nominalnem znesku v primerjavi s skupno kreditno izpostavljenostjo in kapitalom  Delež transakcij, obdelanih prek infrastruktur finančnih trgov, ki delujejo po sistemu poravnave „plačilo proti dostavi“ („payment versus delivery“)  Delež transakcij s centralnimi nasprotnimi strankami in učinkovitost mehanizmov zaščite v primeru izgube, ki se zanje uporabljajo  Delež transakcij s centralnimi nasprotnimi strankami s sedežem v tretjih državah, učinkovitost mehanizmov zaščite v primeru izgube, ki se zanje uporabljajo, ter načini zmanjševanja morebitne čezmerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank s sedežem v tretjih državah

Podkategorije Pravni viri/Opredelitve Področja ocenjevanja Pravni viri v zvezi s področji kreditnega ocenjevanja tveganja

 Delež zunajborznih transakcij (OTC) brez opravljenega centralnega kliringa in učinkovitost mehanizmov zaščite v primeru izgube, ki se zanje uporabljajo  Obstoj, pomembnost, učinkovitost in izvršljivost pogodb o pobotu

Tveganje Tveganje, ki nastane v primeru Uredba (EU) št. 575/2013: člena 1 poravnave in poslov z dolžniškimi instrumenti, in 92, del 3, naslov V izročitve lastniškimi instrumenti, tujimi valutami in blagom (z izjemo repo poslov ter posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), ki po svojih datumih zapadlosti ostanejo neporavnani

Deželno Tveganje, da bo institucija utrpela tveganje kreditne izgube, povezane s poslovanjem v določeni državi, zaradi neugodnih okoliščin in/ali dogodkov, vključno z vplivom geopolitičnih dogodkov, v določeni državi

 Tveganje poslabšanja kakovosti izpostavljenosti institucije v določeni državi (vključno s tveganjem kolektivnega dolžnika – tj. neplačilom s strani velike skupine dolžnikov), ki izhaja iz groženj, uresničitev in stopnjevanja neugodnih dogodkov, povezanih z vojnami, terorizmom ter napetostmi med državami in političnimi akterji, ki vplivajo na mednarodne odnose  Stopnja koncentracije v okviru vseh vrst izpostavljenosti deželnemu tveganju, vključno z izpostavljenostmi državnega vrednostnega papirja, sorazmerno s kreditnim portfeljem celotne institucije (po dolžnikih in zneskih)  Gospodarska moč in stabilnost države posojilojemalca ter podatki o njegovem preteklem točnem plačevanju in pojavu resnih dogodkov neplačila  Tveganje drugih oblik državnega posredovanja, ki lahko znatno poslabšajo kreditno sposobnost posojilojemalcev (npr. zamrznitev depozitov, razlastitev ali kaznovanje pri obdavčevanju)  Transferno tveganje, povezano s čezmejnimi posojili v tujih valutah, pri pomembnih čezmejnih posojilih in izpostavljenostih v tujih valutah

Podkategorije Pravni viri/Opredelitve Področja ocenjevanja Pravni viri v zvezi s področji kreditnega ocenjevanja tveganja

Kreditno Tveganja, ki izhajajo iz poslov tveganje iz listinjenja, pri katerih so kreditne naslova institucije v vlogi vlagatelja, listinjenja originatorja ali sponzorja, vključno s tveganji izgube poslovnega ugleda, kot so tista, ki nastanejo v zvezi s kompleksnimi strukturami ali produkti	 Ustreznost porazdelitve izpostavljenosti v listinjenju med bančno in Uredba (EU) št. 575/2013: člen 67, trgovalno knjigo ustrezna ter usklajenost s strategijo listinjenja institucije del 3, naslov II, poglavje 5  Bonitetna ocena in učinkovitost tranš listinjenja institucije ter narava, Direktiva 2013/36/EU: člen 82 sestava in kakovost osnovnih sredstev  Usklajenost kapitalske olajšave z dejanskim prenosom tveganja za izvirna listinjenja  Ali je zagotovljena jasna ločitev črpanih in nečrpanih zneskov za likvidnostna posojila za instrument listinjenja  Obstoj kriznih načrtov za posebej ustanovljene subjekte, ki izdajajo komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki jih institucija uporabi v primeru, ko izdaja komercialnega zapisa ni mogoča zaradi likvidnostnih razmer, ter vpliv na celotno izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju
Tveganje posojil Dodatno kreditno tveganje, ki v tujih valutah izhaja iz izpostavljenosti nezaščitenim posojilojemalcem, ki so fizične osebe ter mala in srednja podjetja, iz naslova posojil v tujih valutah	 Kakršen koli nelinearen odnos med tržnim in kreditnim tveganjem, kadar imajo lahko devizni tečaji nesorazmeren vpliv na kreditno tveganje portfelja posojil v tujih valutah institucije, kot sta pomembno povečanje neporavnanega zneska dolga in toka plačil za odplačilo takega zapadlega dolga ter povečanje neporavnanega zneska dolga v primerjavi z vrednostjo sredstev zavarovanja s premoženjem, denominiranih v domači valuti
Tveganje Tveganje izgube pri finančnih lastniških instrumentih zaradi sprememb vrednostnih lastniških vrednostnih papirjev, papirjev v bančni knjiženih v bančni knjigi knjigi	 Tveganje zmanjšanja vrednosti kapitalskih naložb institucije in Uredba (EU) št. 575/2013: člen 133 zagotovitev, da je to tveganje ustrezno zajeto v okviru institucije za upravljanje tveganj  Kjer je to ustrezno, tveganje udeležbe v strateških deležih (zavarovalniških in nezavarovalniških)

Podkategorije Pravni viri/Opredelitve Področja ocenjevanja Pravni viri v zvezi s področji kreditnega ocenjevanja tveganja

Tveganje v zvezi Tveganje izgube zaradi sprememb z tržne vrednosti nepremičnin kot nepremičninami lastnih sredstev ali finančnih instrumentov, povezanih z nepremičninami	 Tveganje zmanjšanja vrednosti nepremičninskih naložb institucije Za nepremičnine, ki so v lasti  Kjer je to ustrezno, vrednost finančnih instrumentov, povezanih z institucije, Uredba (EU) nepremičninami (npr. nepremičninski naložbeni skladi (REIT)) št. 575/2013: člen 134(1) – standardizirani pristop člen 156 – pristop IRB
Tveganje Člen 4, točka 53, uredbe o zmanjšanja kapitalskih zahtevah vrednosti	 Tveganje zmanjšanja vrednosti za vse kreditne portfelje, za katere se ne uporablja pristop IRB, ter za tiste, pri katerih se tveganje zmanjšanja vrednosti z vidika portfelja šteje za nepomembno  Kako so v skupni oceni tveganja zmanjšanja vrednosti institucije upoštevane nepomembne izpostavljenosti v vsakem portfelju ali kategoriji izpostavljenosti  Kjer je to ustrezno, ali je ocena tveganja izpostavljenosti tveganju zmanjšanja vrednosti v dejavnosti pridobivanja za trgovske plačilne sisteme (na primer v portfelju pogojnih obveznosti za pozicije povratne bremenitve) ustrezna in temelji na dosledni segmentaciji osnovnih pozicij v skladu z njihovimi ključnimi pogodbenimi značilnostmi – tj. naravo osnovnih prodajnih transakcij, časom obdelanih plačil ter uporabo standardnih mehanizmov za zmanjševanje tveganja
Modelsko Člen 4(1), točka 52b, uredbe o tveganje (za kapitalskih zahtevah regulativno odobrene modele)	 Spremljanje, ali institucija še naprej izpolnjuje minimalne zahteve, in Direktiva 2013/36/EU: člen 3 zagotavljanje, da povezane kapitalske zahteve niso podcenjene  Ocena lahko temelji na spoznanjih, pridobljenih pri drugih nadzorniških ukrepih, vključno s tistimi, ki se izvajajo v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU

Priloga II – Podkategorije tržnega tveganja

V spodnji tabeli je predstavljen neizčrpen seznam podkategorij tržnega tveganja, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati, kadar je to ustrezno.

Podkategorije tržnega tveganja Pravni viri/Opredelitve⁵⁴

⁵⁴ V tej tabeli se „pred temeljnim pregledom trgovalne knjige (Fundamental Review of the Trading Book (FRTB))“ uporablja za opredelitev in obravnavo, ki se uporablja pred začetkom veljavnosti FRTB. Po FRTB se nanaša na opredelitve in pristop, ki se uporabljajo po začetku veljavnosti FRTB.

Priloga III – Podkategorije operativnega tveganja

V spodnji tabeli je predstavljen neizčrpen seznam podkategorij operativnega tveganja, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati, kadar je to ustrezno.

Podkategorije Podkategorije operativnega tveganja Pravni viri/Opredelitve operativnega Pravni viri/Opredelitve

Priloga IV – Podkategorije IRRBB

V spodnji tabeli je predstavljen neizčrpen seznam podkategorij IRRBB, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati, kadar je to ustrezno.

Podkategorije Pravni viri/Opredelitve Podkategorije IRRBB (raven 2) Pravni viri/Opredelitve

Priloga V – Merjenje tveganja transfernih cen

P2R za tveganje transfernih cen bi bilo treba določiti tako, da se sešteje P2R, ki ustreza tveganju, povezanemu z vsakim dogovorom o transfernih cenah, ki temelji na metodi transakcijskega dobička (TPM), kot je navedeno v odstavku 173 teh smernic. Druge vrste dogovorov o transfernih cenah, ki podobno prenašajo pomembne izgube na subjekt iz EU, bi bilo treba oceniti na podoben način. P2R, ki ustreza dogovoru o transfernih cenah na podlagi metode transakcijskega dobička, bi bilo treba določiti na naslednji način:

a) institucija bi morala opredeliti portfelj, katerega dobički in izgube se uporabijo kot osnova za določitev zneska, ki se dodeli instituciji v skladu z dogovorom o transfernih cenah;
b) institucija bi morala na podlagi (i) empiričnih dokazov in (ii) ključnih metrik, vključenih v dogovor o cenah, kot je navedeno v odstavku 174, točka (b), teh smernic, določiti svoj mejni prispevek „m“ h ključnim metrikam, uporabljenim za določitev deleža dobičkov in izgub, ki jih je treba razporediti med subjekte, ki sodelujejo v dogovoru o transfernih cenah;
c) institucija bi morala pridobiti kapitalske zahteve za tržno tveganje ( C_MRPortfolio ), ki se nanašajo na portfelj iz točke (a);
d) P2R za dogovor o transfernih cenah je m × C_MRPortfolio . To se lahko omeji z največjo izgubo, ki se lahko instituciji dodeli v skladu z dogovorom o transfernih cenah.

Instituciji lahko C_MRPortfolio zagotovi subjekt s sedežem zunaj Unije, s katerimi je sklenjen dogovor o transfernih cenah. Ta subjekt lahko zagotovi kapitalske zahteve na podlagi pravil za tržno tveganje, ki se uporabljajo v jurisdikciji, v kateri ima sedež. Kadar zadevne določbe tretje države temeljijo na kapitalskem okviru stebra 1, ki ni v skladu s kapitalskim okvirom za tržno tveganje v okviru stebra 1, ki se izvaja v EU v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, bi morali pristojni organi zahtevo povečati za faktor 1,5. Pristojni organi lahko ta multiplikator znižajo ali zvišajo, da se upošteva pomembnost razlik v pravilih glede tržnega tveganja med EU in tretjo državo.

Pristojni organi lahko določijo P2R dogovora o transfernih cenah na vrednost, ki je nižja od vrednosti, pridobljene v skladu s prvim odstavkom te priloge, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

a. v okviru navedenega dogovora o transfernih cenah se ocenjuje, da institucija nosi in upravlja večino tržnega tveganja, povezanega s portfeljem, na katerem temelji dogovor o transfernih cenah;
b. model knjiženja pomeni, da lahko institucija svoje izgube iz trgovalne knjige razporedi na druge subjekte, ki sodelujejo v dogovoru o transfernih cenah;
c. institucija predloži zadostne dokaze, da glede na njeno vlogo zagotavljanja glavnega prispevka k dogovoru o transfernih cenah v smislu točke (a) kapitalske zahteve za tržno tveganje v zvezi s pozicijami, za katere velja dogovor o transfernih cenah, že pokrivajo morebitne izgube, ki izhajajo iz dogovora o transfernih cenah.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

EBA -
EN: Guidelines and other publications of the European Banking Authority (EBA), https://www.eba.europa.eu/. © European Banking Authority. Reproduction is authorised provided the source is acknowledged (EBA legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the versions published by the EBA are authoritative.

DE: Leitlinien und weitere Veröffentlichungen der Europäischen Bankenaufsichtsbehörde (EBA), https://www.eba.europa.eu/. © European Banking Authority. Wiedergabe mit Quellenangabe gestattet (Rechtlicher Hinweis der EBA). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Maßgeblich sind allein die von der EBA veröffentlichten Fassungen.