3. Ocena poslovnega načrta

Pristojni organi bi morali izvesti kvalitativni pregled poslovnega načrta, da pridobijo pregled nad vsemi dejavnostmi, ki jih bo opravljala predvidena podružnica iz tretje države, zlasti nad osnovnimi bančnimi storitvami v skladu s členom 47(1) direktive o kapitalskih zahtevah, dejavnostmi, ki jih zajema dovoljenje v skladu z nacionalnim pravom, in dejavnostmi, za katere v skladu z nacionalnim pravom ni potrebno dovoljenje.

Pristojni organi bi morali preveriti, ali so predvidene dejavnosti namenjene samo strankam v državi članici, v kateri je bila predložena vloga za izdajo dovoljenja, in ali poslovna strategija ne predvideva čezmejnih dejavnosti. Opredeliti bi bilo treba tudi vsakršno interakcijo med načrtovanimi dejavnostmi predvidene podružnice iz tretje države z drugimi podružnicami iz tretjih držav, podrejenimi družbami ali podružnicami iz iste skupine iz tretje države, ustanovljenimi v EU.

Pristojni organi bi morali opredeliti neključna in ključna poslovna področja, tipologijo ciljnih strank ter poslovno in finančno utemeljitev načrtovanih dejavnosti, pri čemer bi morali upoštevati tudi splošno strategijo matične družbe vložnice in skupine iz tretje države. Pozornost bi bilo treba nameniti kvantitativnim in kvalitativnim ciljem poslovnega načrta, vključno s storitvami ali produkti, vrednostno ponudbo in tržnim pozicioniranjem podružnice iz tretje države. V ta namen bi morali pristojni organi upoštevati ustrezne zunanje in notranje dejavnike ter verjetnost osnovnih kvantitativnih predpostavk, pa tudi prednosti in slabosti poslovne strategije ter morebitno konkurenčno prednost podružnice iz tretje države.

V zvezi s ključnimi zunanjimi dejavniki in poslovnim okoljem bi morali pristojni organi pridobiti ustrezno razumevanje ciljnih strank in ciljnega tržnega segmenta ob upoštevanju dejavnosti glavnih obstoječih akterjev in morebitnih konkurentov. V zvezi ciljnim tržnim segmentom bi morali pristojni organi upoštevati obstoječe tržne trende, ki bi lahko vplivali na uspešnost in donosnost predvidene podružnice iz tretje države, na primer regulativne, makrobonitetne, tehnološke, socialne ali demografske trende.

V zvezi s ključnimi notranjimi dejavniki bi morali pristojni organi razumeti dejavnike uspeha in ključne odvisnosti, pri čemer bi morali analizirati zlasti prednosti v odnosu s strankami, dobavitelji in partnerji, operativne zmogljivosti in zmogljivosti virov, pa tudi dejavnike, kot so tretji ponudniki, posredniki in regulativni dejavniki.

Pristojni organi bi morali pregledati finančne napovedi in oceniti, ali se ujemajo s poslovno strategijo iz poslovnega načrta. Brez poseganja v možnost, da podružnice iz tretjih držav opravljajo dejavnosti na podlagi povpraševanja po storitvah na lastno pobudo v skladu s členom 48c(4), točka (d), direktive o kapitalskih zahtevah, bi morali pristojni organi preveriti, da finančne napovedi ne temeljijo na čezmejnih dejavnostih, ki naj bi se opravljale na podlagi povpraševanja po storitvah na lastno pobudo.

Pristojni organ bi moral prav tako preveriti, ali obstaja jasen načrt za izvajanje in izvrševanje poslovnega načrta, pri čemer bi moral oceniti strokovno usposobljenost lokalnega vodstva ter ustreznost kadrovskih in operativnih virov za izvajanje poslovne strategije.

14

Pristojni organi bi morali za oceno finančnih napovedi vsaj:

• a) izvesti kvantitativni pregled poslovnega načrta na podlagi osnovnega in scenarija izjemnih situacij, da se oceni sposobnost predvidene podružnice iz tretje države, da doseže predvidene rezultate v skladu z bonitetnimi zahtevami v obeh scenarijih;
• b) pregledati obrazložitev začetnega uspešnega poslovanja in vzdržnosti poslovnega modela v triletnem obdobju poslovnega načrta;
• c) v zvezi s scenarijem izjemnih situacij preveriti zlasti, da: (i) so ekonomske in poslovne predpostavke zahtevne, vendar verjetne; (ii) so opredeljeni ukrepi upravljanja ustrezni;
• d) oceniti finančne napovedi, ki izražajo ciljno usmerjeno poslovno strategijo v zvezi z dejavnostmi, poslovnimi področji in linijami produktov na podlagi prispevka k dobičku, ter preučiti verodostojnost osnovnih kvantitativnih predpostavk (npr. stopnja rasti, prihodki, stroški, tveganja, število strank, stroški osebja, makroekonomske predpostavke itd.);
• e) opredeliti ključne dejavnike in odvisnosti poslovne uspešnosti, vključno z odvisnostmi od skupine, kot so razporeditev poslovnih dejavnosti, transferne cene, pokrivanje stroškov in morebitne ranljivosti;
• f) pregledati oblikovanje cen in strukturo produktov ter upoštevati na primer odvisnost od tveganih ali koncentriranih ali nestanovitnih virov dohodka;
• g) razumeti različne vire prihodkov (npr. prihodki iz obresti ali prihodki iz provizij), posebne dejavnike prihodkov, ključne kazalnike uspešnosti ter stopnjo tveganja povezanih poslovnih področij;
• h) kjer je to mogoče in primerno, določiti ustrezno primerjavo z enakovrednimi subjekti na podlagi konkurenčnih produktov/poslovnih področij, ki so ciljno usmerjeni v isti vir dobička/iste stranke, ter analizo utemeljiti na nadzornih, tržnih in makroekonomski h podatkih, ki jih imajo pristojni organi;
• i) kjer je to ustrezno, razmisliti o oceni trendov in razmerij donosnosti ob upoštevanju predvidenega profila tveganja podružnice iz tretje države ter relativne uspešnosti v primerjavi z enakovrednimi subjekti. Pri tej oceni se lahko oprejo na najpogostejše kazalnike donosnosti in tveganja, ki izražajo vrsto in stopnjo tveganja, ki ga je podružnica iz tretje države predvidela za ustvarjanje dobička;
• j) kjer je to ustrezno in sorazmerno, izvesti razčlenitev prihodkov/virov dohodka, da bi razumeli, ali so pričakovani viri skladni s splošno poslovno strategijo (vrsta poslovnega modela, velikost podjetja);
• k) pregledati strukturo ciljnih stroškov (npr. stroškov dela, upravnih stroškov ali stroškov IT) v absolutnem smislu ter, kjer je to ustrezno in mogoče, v primerjavi z enakovrednimi subjekti;
• l) pozornost nameniti koncentracijam stroškov.

Pristojni organ pri oceni poslovnega načrta ne sme presojati o utemeljenosti odločitev vodstva, ki ostajajo v pristojnosti matične družbe vložnice. Vendar lahko pristojni organ od matične družbe vložnice zahteva, da sprejme spremembe poslovnega načrta podružnice iz tretje države, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti z dobrim in preudarnim upravljanjem.

15

4. Ocena okvira notranjega upravljanja in upravljanja tveganj podružnice iz tretje države

5. Ocena zahtev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki se uporabljajo za podružnico iz tretje države

6. Ocena zahteve glede minimalnega jamstvenega kapitala

7. Ocena likvidnostne zahteve

8. Ocena ureditev knjiženja podružnice iz tretje države