+Smernice o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06)
---+1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja
------+Vloga teh smernic
---------+1. Dokument vsebuje smernice, izdane v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 . V skladu s …
---------+2. V smernicah je predstavljeno stališče Evropskega bančnega organa (EBA) o ustreznih nadzornih …
------+Zahteve glede poročanja
---------+3. Pristojni organi morajo v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 do 27/08/2020 organ …
---------+4. Uradna obvestila bod o v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010 objavljena na spletni …
---+2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
------+Vsebina
---------+5. Te smernice določajo ureditev , procese in mehanizme notranjega upravljanja iz člena 74(1) …
------+Področje uporabe
---------+6. Te smernice se uporabljajo za institucije, kot so opredeljene v točki 3 člena 4(1) Uredbe (EU) …
---------+7. Te smernice se uporabljajo za ureditev in postopke notranjega upravljanja institucij v povezavi …
---------+8. Oddelka 4 in 8 se uporabljata v povezavi s celotnim kreditnim tveganjem, ki ga prevzemajo …
---------+9. Oddelka 5 in 6 se uporabljata za kredite potrošnikom, mikro in malim podjetjem ter srednjim in …
---------+10. Pristojni organi l ahko razmislijo o uporabi oddelkov 6 in 7 za dajalce kreditov, ki spadajo na …
---------+11. Kadar je pri nepremičninskem kreditu raba nepremičnin e mešana, na primer stanovanjska in …
---------+12. Pristojni organi bi morali v skladu s členom 109 Direktive 2013/36/EU zagotoviti, da …
------+Naslovniki
---------+13. Te smernice so namenjene pristojnim organom iz točk (i), (iii), (vi) in (vii) člena 4(2) Uredbe …
------+Opredelitev pojmov
---------+14. Če ni določeno drugače, imajo pojmi v teh smernicah enak pomen kot pojmi, uporabljeni in …
---------+15. Poleg tega se v teh smernicah uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: pomeni kreditni odbor …
------+Sorazmernost
---------+16. Za zagotovitev sorazmerne uporabe teh smernic bi bilo treba upoštevati naslednja merila: a. pri …
---------+17. V zvezi s kreditiranjem potrošnikov bi morali institucije in dajalci kreditov zagotoviti, da …
---+3. Izvajanje
------+Začetek uporabe
---------+18. Te smernice se uporabljajo od 30. junija 2021.
---------+19. Oddelka 5 in 6 se uporabljata za kredite in druga finančna sredstva, odobrena po 30. juniju …
---------+20. Oddelek 7 se uporablja za vsako vrednotenje, spremljanje in prevrednotenje zavarovanj z …
---------+21. Oddelek 8 se uporablja za vse kreditne posle, odobrene po 30. juniju 2021.
------+Prehodne določbe
---------+22. Za navedene posebne določbe smernic velja naslednja prehodna ureditev, vendar lahko pristojni …
------+Razveljavitev
---------+23. Z začetkom uporabe teh smernic se razveljavijo naslednje smernice: Smernice o oceni kreditne …
---+4. Notranje upravljanje v zvezi z odobravanjem in spremljanjem kreditov
------+24. Poleg določb Smernic organa EBA o notranjem upravljanju bi morale institucije v zvezi z …
------+4.1 Upravljanje kreditnega tveganja in kultura upravljanja kreditnega tveganja
---------+25. Upravljalni organ iz Smernic organa EBA o notranjem upravljanju bi moral v zvezi z odobravanjem …
---------+26. Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju v okviru celotne …
---------+27. Kultura upravljanja kreditnega tveganja bi morala vključevati ustrezen „zgled vodstva“ in …
---------+28. Institucije bi morale zagotoviti, da se kultura upravljanja kreditnega tveganja učinkovito …
---------+29. Institucije bi morale sprejeti politike in procese za spremljanje, ali vsi zaposleni, ki …
------+4.2 Nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja, strategija upravljanja kreditnega tveganja in limiti za kreditno tveganje
---------+30. Nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja, strategija upravljanja kreditnega tveganja in …
---------+31. Nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja bi bilo potrebno operacionalizirati s pomočjo …
---------+32. Institucije bi morale zagotoviti, da se nagnjenost k prevzemanju kreditnega tveganja ter z njo …
---------+33. Institucije bi morale za namene upravljanja tveganja koncentracije določiti kvantitativne …
------+4.3 Politike in postopki v zvezi s kreditnim tveganjem
---------+34. Institucije bi morale v svojih politikah in postopkih v zvezi s kreditnim tveganjem določiti …
---------+35. Cilj politik in postopkov v zvezi s kreditnim tveganjem bi moral biti spodbujanje proaktivnega …
---------+36. Politike in postopki v zvezi s kreditnim tveganjem bi morali zajemati vse kreditne aktivnosti …
---------+37. Politike in postopki v zvezi s kreditnim tveganjem bi morali vključevat i posebne kreditne …
---------+38. Politike in postopki kreditnega tveganja bi morali določati: a. politike, postopke in pravila …
---------+39. Institucije bi morale v ureditvi svojih politik in postopkov v zvezi s kreditnim tveganjem ter …
---------+40. Institucije bi morale v zvezi s kreditnimi produkti, ki jih ponujajo potrošnikom, zagotoviti …
---------+41. Institucije bi morale v svojih politikah in postopkih v zvezi s kreditnim tveganjem, ki …
---------+42. Institucije bi morale zagotoviti, da so politike in postopki v zvezi s kreditnim tveganjem …
---------+43. Institucije bi morale redno pregledovati politike in postopke v zvezi s kreditnim tveganjem, za …
---------+44. Institucije bi morale v svojih politikah tudi navesti, kako prepoznavajo, ocenjujejo in …
---------+45. Institucije bi morale imeti notranje procese, s katerimi zagotovijo, da se informacije …
---------+46. Institucije bi morale imeti vzpostavljene politike in postopke za zagotovitev, da se krediti …
---------+47. Institucije bi morale imeti v okviru svojih politik in postopkov vzpostavljeno splošno …
---------+48. Obseg in upoštevanje opredelitve poslov s finančnim vzvodom v instituciji bi bilo treba redno …
---------+49. Institucije bi morale opredeliti svojo nagnjenost in strategijo v zvezi s posli s finančnim …
---------+50. Institucije bi morale opredeliti svojo nagnjenost k prevzemanju tveganj pri sindiciranju poslov …
---------+51. Institucije bi morale vzpostaviti ustrezno strukturo upravljanja poslov s finančnim vzvodom, ki …
---------+52. Institucije bi morale zagotoviti, da so vsi posli s finančnim vzvodom ustrezno pregledani in …
---------+53. Kadar institucije uporabljajo tehnološko podprte inovacije za namene odobravanja kreditov, bi …
---------+54. Kadar institucije uporabljajo avtomatizirane modele za ocenjevanje kreditne sposobnosti in …
---------+55. Institucije bi morale imeti ustrezno dokumentacijo modela, ki zajema: a. metodologijo …
---------+56. Institucije bi morale v svoje politike v zvezi z nagnjenostjo k prevzemanju kreditnega tveganja …
---------+57. Institucije bi morale pri svoji nagnjenosti k prevzemanju kreditnega tveganja ter politikah in …
---------+58. Institucije, ki dajejo ali nameravajo dajati okoljsko trajnostne kreditne aranžmaje , bi morale …
---------+59. Institucije bi morale svoje politike in postopke glede okoljsko trajnostnega kreditiranja …
---------+60. Institucije bi morale imeti ustrezno podatkovno infrastrukturo ter politike in postopke za …
---------+61. Podatkovna infrastruktura bi morala biti podrobna in dovolj razčlenjena, da bi zajemala …
---------+62. Za namene snovanja in vzdrževanja te podatkovne infras trukture bi morale institucije …
------+4.4 Odločanje o kreditih
---------+63. Institucije bi morale vzpostaviti jasen in dobro dokumentiran okvir odločanja o kreditih, v kat …
---------+64. Struktura nosilcev odločanja o kreditih bi morala biti skladna oziroma upoštevana v nagnjenosti …
---------+65. V okviru odločanja o kreditih bi morali biti jasno opredeljeni pooblastila in omejitve vsakega …
---------+66. Institucije bi morale pri prenosu pooblastil za odločanje o kreditih, vključno z limiti, na …
---------+67. V okviru odločanja o kreditih bi bilo treba upoštevati vidik tveganja pri odločanju. Upoštevati …
---------+68. V okviru odločanja o kreditih bi morale biti določene tudi delovne metode kreditnih odborov in …
---------+69. Če institucije vodji funkcije upravljanja tveganj omogočajo posebne pravice veta v zvezi s …
---------+70. Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju zagotoviti, da …
---------+71. Ne glede na strukture upravljanja, ki so vzpostavljene v institucijah za operacionalizacijo …
------+4.5 Ureditev upravljanja kreditnega tveganja in notranjih kontrol
---------+72. Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju vzpostaviti …
---------+73. Upravljanje kreditnega tveganja in notranje kontrole v zvezi s kreditnim tveganjem bi morali …
---------+74. Institucije bi morale vzpostaviti redne in pre gledne mehanizme poročanja, da upravljalni …
---------+75. Institucije bi morale jasno in pregledno opredeliti razmejitev odgovornosti in pooblastil v …
---------+76. Poslovna področja in enote, ki odobrijo kreditno tveganje, bi morali biti primarno odgovorni za …
---------+77. Institucije bi morale v skladu s Smernicami organa EBA o notranjem upravljanju imeti funkcijo …
---------+78. Institucije bi morale za namene odstavka 75 upoštevati naslednja področja/naloge: a. razvoj in …
------+4.6 Viri ter znanja in spretnosti
---------+79. Institucije bi morale predvsem funkcijam odločanja o kreditih, upravljanja kreditnega tveganja …
---------+80. Institucije bi morale zagotoviti, da imajo zaposleni, ki sodelujejo pri odobravanju kreditov …
---------+81. Zaposlene, ki sodelujejo pri odobravanju kreditov, zlasti odločanju o kreditih, upravljanju …
------+4.7 Prejemki
---------+82. V skl adu z zahtevami za politike prejemkov institucij iz členov 74, 75 in 92 Direktive …
---------+83. V okviru politik in praks prejemkov bi bilo treba zlasti zagotoviti, da proces merjenja …
---+5. Postopki odobravanja kreditov
------+5.1 Informacije in dokumentacija
---------+84. Institucije in dajalci kreditov bi morali imeti zadostne, natančne in ažurne informacije in …
---------+85. Za namen ocene kreditne sposobnosti potrošnikov bi morale institucije in dajalci kreditov imeti …
---------+86. Za namene ocene kreditne sposobnosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij bi morale imeti …
---------+87. Institucije in dajalci kreditov lahko v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 uporabijo že …
---------+88. Če informacije in podatki niso dostopni, bi moral e institucije in dajalci kreditov potrebne …
---------+89. Če imajo institucije in dajalci kreditov pomisleke glede točnosti in zanesljivosti informacij …
---------+90. Institucije in dajalci kreditov bi morali imeti točen in enoten pogled na stranko, ki omogoča …
---------+91. Če je verjetno, da bo kreditojemalec imel finančne težave pri izpolnjevanju pogodbenih …
---------+92. Če kreditna pogodba vključuje jamstva tretjih oseb, bi moral e imeti institucije in dajalci …
---------+93. Če je kreditojemalec član skupine povezanih strank, bi morale institucije v skladu s Smernicami …
---------+94. Institucije in dajalci kreditov bi morali dokumentirati informacije in podatke, na podlagi …
------+5.2 Ocena kreditne sposobnosti kreditojemalca
---------+95. Institucije bi morale analizirati vlogo kreditojemalca za kredit in s tem zagotoviti, da je …
---------+96. Institucije in dajalci kreditov bi morali v skladu z ustrezno zakonodajo o varstvu potrošnikov …
---------+97. Pri zavarovanih kreditih samo zavarovanje ne bi smelo biti najpomembnejše merilo za odobritev …
---------+98. Institucije in dajalci kreditov bi morali pri oc eni zmožnosti kreditojemalca, da izpolni svoje …
---------+99. Če vlogo za kredit predloži več kreditojemalcev skupaj, bi morale institucije in dajalci …
---------+100. Če kreditna pogodba vključuje kakršno koli jamstvo tretjih oseb, bi morale institucije oceniti …
---------+101. Institucije in dajalci kreditov bi morali za oceno zm ožnosti kreditojemalca, da izpolni …
---------+102. V tem oddelku so podrobneje opredeljeni dejavniki, pomembni za oceno verjetnosti, da bo …
---------+103. Institucije in dajalci kreditov bi morali po potrebi, zlasti v primeru kreditojemalcev, ki so …
---------+104. Če je obdobje kredita daljše od pričakovane upokojitvene starosti kreditojemalca, bi morale …
---------+105. Institucije in dajalci kreditov bi morali zagotoviti, da zmožnost kreditojemalca, da …
---------+106. Pri ocenjevanju zmožnosti kreditojemalca, da izpolnjuje obveznosti iz kreditne pogodbe, bi …
---------+107. Institucije in dajalci kreditov bi morali v okviru ocene kreditne sposobnosti izvesti analize …
---------+108. V primeru kreditov v tuji valuti, kot so opredeljena v členu 4(28) Direktive 2014/17/EU, bi …
---------+109. Pri kreditni h pogodbah v zvezi z nepremičnino, v katerih je izrecno navedeno, da nepremičnina …
---------+110. Pri kreditni h pogodbah, zavarovanih z nepremičninami, razen tistih iz oddelka 5.2.2, bi …
---------+111. Če se nepremičnina še gradi in naj bi po dokončanju lastniku zagotavljala prihodke v obliki …
---------+112. Pri kreditni h pogodbah v zvezi z nepremičnino, v katerih je izrecno navedeno, da n …
---------+113. Instituc ije bi morale v okviru ocene kreditne sposobnosti izvesti analize občutljivosti, ki …
---------+114. V tem oddelku so podrobneje opredeljene zahteve za oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca …
---------+115. Institucije in dajalci kreditov bi morali po potrebi, zlasti v primeru kreditojemalcev, ki so …
---------+116. Institucije in dajalci kreditov bi morali zagotoviti, da zmožnost kreditojemalca, da …
---------+117. Institucije in dajalci kreditov bi morali v okviru ocene kreditne sposobnosti po potrebi …
---------+118. Institucije bi morale oceniti sedanjo in prihodnjo zmožnost kreditojemalca, da izpolnjuje …
---------+119. Institucije bi morale kot glavna vira odplačila šteti denarni tok iz običajnih poslovnih …
---------+120. Pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalca bi se morale institucije osredot očiti na …
---------+121. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti: a. analizirati finančni položaj in …
---------+122. Institucije bi morale izvesti oceno kreditne sposobnosti v povezavi s specifikami kredita, kot …
---------+123. Institucije bi morale za oceno zmožnosti kreditojemalca, da izpolni obveznosti iz kreditne …
---------+124. Če je kreditojemalec član skupine povezanih strank, bi morale institucije v skladu s …
---------+125. Pri kreditni h dejavnostih s čezmejnimi elementi (npr. trgovinsko financiranje, financiranje …
---------+126. Institucije bi morale oceniti izpostavljenost kreditojemalca ESG dejavnikom, zlasti okoljskim …
---------+127. Da bi institucije opredelile kreditojemalce, ki so neposredno ali posredno izpostavljeni …
---------+128. Institucije bi mora le za namene analize finančnega položaja v okviru ocene kreditne …
---------+129. Institucije bi morale zagotoviti, da so finančne projekcije, uporabljene pri analizi, realne …
---------+130. Po potrebi bi morale i nstitucije pri odobritvi kreditov holdingom ločeno oceniti finančni …
---------+131. Pri ocenjevanju finančnega položaja kreditojemalce v bi morale institucije oceniti vzdržnost …
---------+132. Institucije bi morale oceniti poslovni model in strategijo kreditojemalcev, upoštevajoč tudi …
---------+133. Institucije bi morale oceniti kreditojemalčevo znanje, izkušnje in sposobnost upravljanja …
---------+134. Institucije bi m orale oceniti izvedljivost poslovnega načrta in povezanih finančnih projekcij …
---------+135. Institucije bi morale oceniti odvisnost kreditojemalca od ključnih pogodb, strank ali …
---------+136. Institucije bi morale oceniti, ali je morda kreditojemalec odvisen od kakšne ključne osebe …
---------+137. Institucije bi morale oceniti zavarovanje v obliki zastavljenega premoženj a, uporabljenega za …
---------+138. Institucije bi morale oceniti morebitna jamstva, zaveze, prepovedi obremenjevanja premoženja …
---------+139. Kadar je to pomembno za odločitve o kreditih, bi morale institucije oceniti lastniški kapital …
---------+140. Če kreditna pogodba vključuje kakršno koli jamstvo tretjih oseb, bi morale institucije oceniti …
---------+141. Institucije bi morale oceniti sedanjo in prihodnjo zmožnost kreditojemalca, da izpolnjuje …
---------+142. Institucije bi morale kot glavna vira odplačila šteti denarni tok iz običajnih poslovnih …
---------+143. Pri ocenjevanju kreditn e sposobnosti kreditojemalca bi se morale institucije osredotočiti na …
---------+144. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti: a. analizirati finančni položaj in …
---------+145. Institucije bi morale izvesti oceno kreditne sposobnosti v povezavi s specifikami kredita, kot …
---------+146. Institucije bi morale oceniti izpostavljenost kreditojemalca ESG dejavnikom, zlasti okoljskim …
---------+147. Če je kreditojemalec član skupine povezanih strank, bi morale institucije v skladu s …
---------+148. Pri kreditni h dejavnostih s čezmejnimi elementi (npr. trgovinsko financiranje, financiranje …
---------+149. Da bi institucije opredelile kreditojemalce, ki so neposredno ali posredno izpostavljeni …
---------+150. Institucije bi morale za namene analize finančnega položaja v okviru ocene kreditne …
---------+151. Institucije bi morale zagotoviti, da so finančne pr ojekcije, uporabljene pri analizi, realne …
---------+152. Institucije bi morale tudi oceniti kreditojemalče v potencial za dobičkonosno poslovanje v …
---------+153. Institucije bi morale izvesti oceno kreditojemalčeve ga procesa udenarjanja zalog in terjatev …
---------+154. Institucije bi morale po potrebi te finančne metrike oceniti glede na metrike in limite …
---------+155. Institucije bi morale pri odobritvi kreditov holdingom oceniti finančni položaj, in sicer …
---------+156. Institucije bi morale oceniti vzdržnost in verjetnost kreditojemalčevega finančnega položaja …
---------+157. Pri analizi občutljivosti bi bilo treba upoštevati vse splošne vidike in vidike, značilne za …
---------+158. Institucije bi morale p ri izvajanju analize občutljivosti za kreditojemalčevo zmožnost …
---------+159. Institucije bi morale oceniti poslovni model in strategijo kreditojemalcev, upoštevajoč tudi …
---------+160. Institucije bi morale oceniti kreditojemalčevo znanje, izkušnje in sposobnost upravljanja …
---------+161. Institucije bi morale oceniti izvedljivost poslovnega načrta in povezanih finančnih projekcij …
---------+162. Institucije bi morale oceniti odvisnost kreditojemalca od ključnih pogodb , strank ali …
---------+163. Institucije bi morale oceniti zavarovanje v obliki zastavljenega premoženj a glede na zahteve …
---------+164. Institucije bi morale oceniti morebitna jamstva, zaveze, klavzule, prepovedi obremenjevanja …
---------+165. Institucije bi morale oceniti lastniški kapital kreditojemalca in kreditne izboljšave, kot so …
---------+166. Če kreditna pogodba vključuje kakršno koli jamstvo tretjih oseb, bi m orale institucije …
---------+167. Če pri sindiciranih kreditih ali poslih projektnega financiranja tokovi plačil potekajo prek …
---------+168. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalcev v primeru kreditov …
---------+169. Institucije bi morale oceniti in preveriti izkušnje kreditojemalca z vrsto, velikostjo in …
---------+170. Institucije bi morale izvesti oceno zmo žnosti nepremičnine za ustvarjanje prihodkov in oceno …
---------+171. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditojemalčeve zmožnosti odplačevanja po potrebi …
---------+172. Pri ocenjevanju možnosti oddaje katere koli nepremičnine novim najemniko m bi morale …
---------+173. Kad ar se za poslovne nepremičnine sklenejo krediti, pri katerih se določeno obdobje …
---------+174. Institucije bi morale za namene analize občutljivosti za neugodne tržne in druge manj …
---------+175. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalcev v primeru kreditov …
---------+176. Ocena kreditne sposobnosti bi morala v skladu z življ enjskim ciklom kredita zajemati tako …
---------+177. Institucije bi morale pri oceni faze razvoja potrditi: a. da ima kreditojemalec izvedljiv …
---------+178. Institucije bi morale zagotoviti, da izračun stroškov, povezanih z razvojem, vključuje možnost …
---------+179. Institucije bi morale izvesti oceno realnosti morebitne projekcije predvidenih neto prihodkov …
---------+180. Institucije bi morale izvajati oglede lokacij, po potrebi skupaj z ustrezno usposobljeno …
---------+181. Poleg ocene kreditne sposobnosti kreditojemalca bi morale institucije po potrebi (npr. pri …
---------+182. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalcev v primeru poslov s …
---------+183. Institucije bi morale izvesti celovito oceno zmožnosti kreditojemalca , da v razumnem času …
---------+184. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalcev v primeru …
---------+185. Institucije bi morale upoštevati tudi druge dejavnike, kot so ponudba in povpraševanje za …
---------+186. Institucije bi morale v primeru kreditov za gradnjo plovil potrditi: a. da ima kreditojemalec …
---------+187. Institucije bi morale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti kreditojemalcev v primeru …
---------+188. Institucije bi morale oceniti glavni vir odplačila kredita, tj. prihodke, ustvarjene s …
---------+189. Institucije bi morale v največji možni meri zagotoviti, da se vsa sredstva projekta ter …
---------+190. Institucije bi morale pri oceni faze razvoja projekta potrditi: a. da ima kreditojemalec …
---------+191. Institucije bi morale zagotoviti, da izračun stroškov, povezanih z razvojem, ki ga je …
---------+192. Poleg ocene kreditne sposobnosti kreditojemalca bi morale institucije oceniti vlagatelje …
------+5.3 Odločitev o kreditu in kreditna pogodba
---------+193. Da bi institucije in dajalci kreditov izvedli zaneslj ivo in natančno oceno kreditne …
---------+194. Ocena kreditne sposobnosti, izvedena v skladu z oddelkom 5.2, bi morala biti ustrezno …
---------+195. Odločitev o odobritvi ali zavrnitvi vloge za kredit (odločitev o kreditu) bi moral sprejeti …
---------+196. Odločitev o kreditu bi morala biti jasna in dobro dokumentirana ter vključevati vse pogoje in …
---------+197. V odločitvi o kreditu bi bilo treba jasno navesti najdaljše obdobje njene veljavnosti. Če se …
---------+198. Kreditna pogodba se ne bi smela skleniti, če institucije in dajalci kredita niso preverili …
---+6. Določanje cen
------+199. Okviri določanja cen bi morali odražati nagnjenost institucije k prevzemanju kreditnega …
------+200. Institucije bi morale razmisliti o uporabi različnih okvirov določanja cen glede na vrste …
------+201. Institucije bi morale določiti posebne pristope k določanju cen promocijskih kreditov, pri …
------+202. Institucije bi morale upoštevati, določanje cen pa odražati , vse ustrezne stroške do …
------+203. Institucije bi morale za namene določanja cen in merjenja dobičkonosnosti, vključno z …
------+204. Institucije bi morale pregledno dokumentirati in pregledovati osnovni okvir razporeditve …
------+205. Institucije bi morale uporabljati orodja za določanje cen kreditnih poslov ex ante in redno …
---+7. Vrednotenje nepremičnin in premičnin
------+7.1 Vrednotenje ob vzpostavitvi zavarovanja
---------+206. Kadar je kreditni posel zavarovan z nepremičninami ali premičninami, bi morale institucije …
---------+207. Institucije bi morale zagotoviti, da se zavarovanje z nepremičninami ali premičninami vrednoti …
---------+208. Institucije bi morale po potrebi upoštevati ESG dejavnike, ki vplivajo na vrednost zavarovanja …
---------+209. Institucije bi morale ob vzpostavitvi zavarovanja zagotoviti, da vrednost vsakega zavarovanja …
---------+210. Z odstopanjem od odstavka 209 lahko pri vrednotenju stanovanjskih nepremičnin na dobro …
---------+211. Kadar institucije uporabljajo zunanje cenilce, bi morale vzpostaviti skupino (seznam) zunanjih …
---------+212. Institucije bi morale zagotoviti, da cenilci izvajajo nepristransko, jasno, pregledno in …
---------+213. Na koncu procesa vrednotenja bi morale institucije zagotoviti, da so za vsako zavarovanje z …
---------+214. Institucije bi morale kritično pregledati vrednotenje, ki ga prejmejo od cenilca, pri čemer bi …
---------+215. Institucije bi morale ob vzpostavitvi zavarovanja zagotoviti, da vrednost vsakega zavarovanja …
---------+216. Institucije bi morale po potrebi v svojih politikah in postopkih določiti pristope za namene …
---------+217. Kadar institucije uporabljajo zunanje cenilce, bi morale vzpostaviti skupino (izbor) zunanjih …
---------+218. Za zavarovanje s premičninami, pri katerem mora posamično vrednotenje izvesti cenilec, bi …
---------+219. Za premičnine, pri katerih se vrednotenje izvede s statističnimi modeli, bi morale institucije …
---------+220. Institucije bi morale za vsako vrednotenje na podlagi statističnega mod ela imeti …
------+7.2 Spremljanje in prevrednotenje
---------+221. Institucije bi morale pri spremljanju vrednosti nepremičnin, kot je določeno v členu 208(3) …
---------+222. Institucije bi morale določiti ustrezno pogostost spremljanja vrednosti zavarovanja ob …
---------+223. Institucije bi morale zagotoviti, da so vsi indeksi in statistični modeli, uporabljeni pri …
---------+224. Institucije bi morale imeti politike in postopke za prevrednotenje zavarovanja z …
---------+225. Kadar so izpolnjeni pogoji za pregled vrednosti nepremičnine v skladu s členom 208(3)(b) …
---------+226. Kadar pogoji za pregled vrednosti nep remičnine v skladu s členom 208(3)(b) Uredbe (EU) št. …
---------+227. Pri spremljanju vrednosti zavarovanja s premičninami lahko institucije uporabljajo ustrezne …
---------+228. Institucije bi morale v svojih politikah in postopkih opredeliti pristope k uporabi cenilca …
---------+229. Politike in postopki institucije bi morali po potrebi vključevati merila za posamično …
---------+230. Institucije bi morale za vsako prevrednotenje na podlagi statističnega modela ali indeks ov …
------+7.3 Merila za cenilce
---------+231. Institucije bi morale zagotoviti, da za cenilca, ki opravlja naloge vrednotenja ali …
---------+232. Institucije bi morale zagotoviti, da plačilo cenilcu ali njegova plača in rezultat vrednotenja …
---------+233. Institucije bi morale ocenjevati uspešnost cenilcev, zlasti natančnost vrednotenj, ki jih …
---------+234. Za zadostno omejitev nasprotja interesov bi morale institucije z razumnimi ukrepi, npr. …
---------+235. Institucije bi morale zagotoviti ustrezno rotacijo cenilcev in določiti število zaporednih …
------+7.4 Merila za napr edne statistične modele vrednotenja
---------+236. Institucije bi morale v svojih politikah in postopkih določiti merila za uporabo naprednih …
---------+237. Institucije bi morale zagoto viti, da za napredne statistične modele velja naslednje: a. …
---------+238. Kadar institucije uporabljajo te napredne statistične modele, nosijo končno odgovornost za …
---------+239. Institucije bi morale za vsako vrednotenje ali prevrednotenje zavarovanja s premoženjem na …
---+8. Okvir za spremljanje
------+8.1 Splošne določbe za okvir za spremljanje kreditnega tveganja
---------+240. Institucije bi morale imeti zanesljiv in učinkovit okvir za spremljanje kreditnega tveganja …
---------+241. Okvir za spremljanje bi moral institucijam omogočati, da svoje izpostavljenosti iz naslova …
---------+242. Institucije bi morale zagotoviti, da je okvir za spremljanje kreditnega tveganja jasno …
---------+243. Institucije bi si morale pri zasnovi in izvajanju svojega okvira za spremljanje kreditnega …
---------+244. Proces spremljanja bi moral temeljiti na načelu nadaljnjega ukrepanja, da se podpre in …
---------+245. Okvir za spremljanje kreditnega tveganja bi moral zajemati: a. plačilno disciplino …
---------+246. Okvir za spremljanje in podatkovna infrastruktura bi morala institucijam omogočati spremljanje …
---------+247. Institucije bi morale zagotoviti, da okvir za spremljanje kreditnega tveganja in podatkovna …
---------+248. In stitucije bi morale v okviru spremljanja kreditnega tveganja in poročanja o njem opredeliti …
---------+249. Institucije bi morale imeti pri spremljanju kreditnega tveganja ustrezne metodologije in …
---------+250. Institucije bi morale zagotoviti, da uporabljane metrike v zvezi z upravljanjem kreditnega …
------+8.2 Spremljanje kreditnih izpostavljenosti in kreditojemalcev
---------+251. Institucije bi morale v okviru spremljanja kreditnih izpostavljenosti in kreditojemalcev …
---------+252. Prav tako bi morale i nstitucije spremljati, ali sta kreditojemalec in zavarovanje s …
---------+253. Institucije bi morale stalno spremljati in ocenjevati kakovost kreditnih izpostavljenosti in …
---------+254. Stalno spremljanje bi moralo temeljiti na notranjih informacijah v zvezi s kreditnimi …
---------+255. Poleg tega bi morale institucije spremljati tudi mere koncentracije glede na vrednosti …
---------+256. Institucije, ki se ukvarjajo s sindiciranjem poslov s finančnim vzvodom, bi morale za te …
------+8.3 Redno pregledovanje kreditojemalcev
---------+257. Institucije bi morale izvajati tudi redne preglede kreditojemalcev, ki so srednja ali velika …
---------+258. Proces in pogostost pregledovanja bi morala biti prilagojen a vrsti in profilu tveganosti …
---------+259. Zato bi morale institucije, če je ustrezno, tudi redno posodabljati ustrezne finančne …
---------+260. Institucije bi morale izvajati redne preglede za namene ocenjevanja tveganja neplačila …
---------+261. Kreditni pregledi kredit ojemalcev bi morali vključevati oceno obstoječega dolga in po potrebi …
---------+262. Insti tucije bi morale oceniti tveganja, povezana z refinanciranjem obstoječega dolga, pri …
---------+263. Pri rednem pregledu kreditnega tveganja bi bilo treba upoštevati tako posamezni kot celoten …
---------+264. Institucije bi morale po potrebi pregledovati tudi dajalce jamstva iz pogodbe o kreditnem …
---------+265. Poleg spremljanja kreditnih in finančnih metrik bi morale institucije upoštevati informacije …
------+8.4 Spremljanje zavez
---------+266. Kadar je to relevantno in ustrezno za posamezne kreditne pogodbe, bi morale institucije v …
---------+267. Institucije bi morale po potrebi spremljati, ali kreditojemalci spoštujejo zaveze, dogovorjene …
---------+268. Institucije bi mo rale tudi spremljati nefinančne zaveze, in sicer ne le tako, da zbirajo …
------+8.5 Uporaba kazalnikov zgodnjega opozarjanja/opazovalnih seznamov pri spremljanju kreditov
---------+269. Institucije bi morale v svojem okviru za spremljanje razviti, vzdrževati in redno ocenjevati …
---------+270. Za kazalnike zgodnjega opozarjanja bi morale biti opredeljene sprožitvene ravni, določene …
---------+271. Okvir kazalnikov zgodnjega opozarjanja bi moral vsebovati opis ustreznosti kazalnikov glede na …
---------+272. Kadar institucije ugotovijo sprožilni dogodek v zvezi s kazalnikom zgodnjega opozarjanja na …
---------+273. Kadar ukrepi vključujejo interakcijo s kreditojemalcem, bi morale institucije upoštevati …
---------+274. Institucije bi morale v okviru stalnega spremljanja kreditnega tveganja upoštevati naslednje …
---------+275. Kadar se sproži kazalnik zgodnjega opozarjanja, ki zahteva pozornejše spremljanje in nadaljnjo …
---------+276. Ustrezni nosilci odločanja o kreditih bi morali na podlagi omenjene analize in drugih …
---------+277. S sprožitvijo kazalnikov zgodnjega opozarjanja bi se morala povečati pogostost pregledovanja …
---+Priloga 1 – Merila za odobritev kreditov
------+1. merila za sprejemljivost strank, tj. vrste strank, starostne omejitve za stranke, kreditna …
------+2. opredelitev sprejemljivega dohodka;
------+3. minimalne zahteve za zavarovanje s premoženjem;
------+4. minimalne zahteve za jamstva;
------+5. najvišji zneski kreditov;
------+6. najdaljše ročnosti kreditov;
------+7. zahteve glede amortizacijskega načrta (vključno z vrsto obrestnih mer za kredite);
------+8. omejitve na podlagi tveganj (koncentracija, vrsta produkta itd.);
------+9. sprejemljive meje za razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV, pri …
------+10. sprejemljive meje za razmerje med vrednostjo kredita in dohodkom;
------+11. sprejemljive meje za razmerje med dolgom in dohodkom;
------+12. sprejemljive meje za razmerje med dohodkom in skupno kreditno obveznostjo (smiselno za različne …
------+13. sprejemljiv največji obseg kredita glede na zmožnost odplačevanja;
------+14. politika skladnosti z makrobonitetnimi zahtevami, kadar je relevantno. Kreditiranje mikro …
------+1. specifikacija geografskih trgov in gospodarskih sektorjev;
------+2. merila za sprejemljivost strank, tj. za posamezne verjetnosti neplačila, zunanje bonitetne …
------+3. minimalne zahteve za prihodke, denarni tok in finančne projekcije;
------+4. minimalne zahteve za zavarovanje s premoženjem;
------+5. minimalne zahteve za jamstva in kreditne izboljšave;
------+6. minimalne zahteve za sprejemljive zaveze;
------+7. zahteve za črpanje kredita s strani kreditojemalca;
------+8. najvišji zneski kreditov;
------+9. ustrezne omejitve za kredite , katerih del ali celota se lahko poplača samo s premoženjem, s …
------+10. najdaljše ročnosti kreditov;
------+11. amortizacijski načrti in standardi za sprejemljivost kreditov brez amortizacije ter omejitve …
------+12. tveganjem prilagojeni limiti (v smislu koncentracije, vrste produkta itd.);
------+13. sprejemljive meje za razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (pri zavarovanih …
------+14. sprejemljive meje za stopnjo kritja servisiranja dolga (DSCR);
------+15. sprejemljive meje za stopnjo kritja obresti;
------+16. sprejemljive meje za EBITDA;
------+17. sprejemljive meje za količnik finančnega vzvoda;
------+18. sprejemljive meje za razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom;
------+19. sprejemljive meje za razmerje med kreditom in stroški;
------+20. sprejemljive meje za razmerje med denarnim tokom in servisiranjem dolga;
------+21. sprejemljive meje za kazalnik donosnosti lastniškega kapitala;
------+22. sprejemljive meje za stopnjo kapitalizacije (razmerje med čistimi poslovnimi prihodki in tržno …
------+23. standardi za obravnavanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z okoljskim tveganjem;
------+24. politika skladnosti z makrobonitetnimi zahtevami, kadar je relevantno. Krediti za poslovne …
------+1. konkretne oblike poslovnih nepremi čnin, ki jih institucija namerava financirati (pisarniški …
------+2. minimalen obseg lastniškega kapitala, ki ga mora zagotoviti kreditojemalec , in tržno vrednost …
------+3. tveganjem prilagojeni limiti za kreditiranje špekulativnega razvoj a nepremičnin ;
------+4. standarde za ocenjevanje različnih korakov razvoja/gradnje poslovne nepremičnine v povezavi s …
------+5. minimalne standarde v zvezi z zahtevami za garancije za dobro izvedbo del, zavarovanj e plačila …
------+6. minimalne standarde za zagotovitev minimalne ravni nadzora nad gradnjo s pogodbeno prisotnostjo …
------+7. minimalne standarde za učinkovito ocenjevanje primernosti in izkušenosti vseh izvajalcev gradenj …
------+8. minimalne standarde za zahteve v zvezi z oddajanjem ali prodajanjem poslovnih nepremičnin pred …
------+1. namen financiranja (tj. ladjedelništvo, nakup, obratovanje);
------+2. vrsto financiranja (hipotekarni krediti, financiranje izgradnje nove ladje, nezavarovani …
------+3. osnovne pogoje kreditne pogodbe (najdaljše trajanje na podlagi življenjske dobe plovila) …
------+4. minimalne zahteve za potrebne certifikate (v z vezi s klasifikacijo, onesnaževanjem, varnostjo …
------+5. minimalne zahteve za sprejemljive registracije/zastave, pod katerimi pluje ladja;
------+6. minimalne zahteve za sprejemljiv urad za standardizacijo in klasificiranje.
---+Priloga 2 – Informacije in podatki za oceno kreditne sposobnosti
------+1. dokazilo o istovetnosti;
------+2. dokazilo o prebivališču;
------+3. informacije o namenu kredita, kadar je ustrezno;
------+4. dokazilo o upravičenosti za namene kredita, kadar je ustrezno;
------+5. dokazilo o zaposlitvi, vključno z vrsto, sektorjem, statusom (npr. polni delovni čas, krajši …
------+6. dokazilo o dohodku ali drugih virih odplačila (po potrebi vključno z letnimi nagradam i …
------+7. informacije o finančnih sredstvih in obveznostih, npr. izpisk i varčevalnih računov in izpiski …
------+8. informacije o drugih finančnih obveznostih, kot so preživninske obveznosti za otroke, šolnine in …
------+9. informacije o sestavi gospodinjstva in vzdrževanih družinskih članih;
------+10. dokazilo o davčnem statusu;
------+11. dokazilo o življenjskem zavarovanju za imenovane kreditojemalce, kadar je ustrezno;
------+12. kadar je ustrezno, podatki iz kreditnih registrov ali od uradov za kreditne informacije ali iz …
------+13. informacije o zavarovanju s premoženjem, če obstaja;
------+14. dokazilo o lastništvu zastavljenega premoženja ;
------+15. dokazilo o vrednosti zastavljenega premoženja ;
------+16. dokazilo o zavarovanju zastavljenega premoženja;
------+17. informacije o jamstvih, drugih dejavnikih zmanjševanja kreditnega tveganja in dajalcih jamstva …
------+18. kreditna pogodba ali dokazilo o potencialnem dohodku od najemnin pri kreditih, namenjenih …
------+19. če je relevantno, dovoljenja in ocene stroškov pri kreditih za gradnjo in prenovo nepremičnin. …
------+1. informacije o namenu kredita;
------+2. dokazilo o namenu kredita, kadar je ustrezno;
------+3. računovodski izkazi in pripadajoča pojasnila na ravni posameznega subjekta in konsolidirani …
------+4. poročila/izpiski o dolžnikih kreditojemalca po zapadlosti terjatev;
------+5. poslovni načrt kreditojemalca, upoštevajoč namen kredita;
------+6. finančne projekcije (bilanca stanja, dobiček ali izguba, denarni tok);
------+7. dokazilo o davčnem statusu in davčnih obveznostih;
------+8. podatki iz kreditnih registrov ali od uradov za kreditne informacije, ki zajemajo vsaj …
------+9. informacije o zunanji bonitetni oceni kreditojemalca, kadar je relevantno;
------+10. kadar je relevantno , informacije o obstoječih zavezah in spoštovanju le-teh s strani …
------+11. informacije o pomembnejših pravdnih postopkih, v katere je vključen kreditojemalec v času vloge;
------+12. informacije o zavarovanju s premoženjem, če obstaja;
------+13. dokazilo o lastništvu zastavljenega premoženja , kadar je ustrezno;
------+14. dokazilo o vrednosti zastavljenega premoženja ;
------+15. dokazilo o zavarovanju zastavljenega premoženja;
------+16. informacije o izvršljivosti zavarovanja s premoženjem (v primeru posebnih kreditnih aranžmajev …
------+17. informacije o jamstvih, drugih dejavnikih zmanjševanja kreditnega tveganja in dajalcih jamstva …
------+18. informacije o lastniški strukturi kreditojemalca za namene preprečevanje pranja denarja in za …
------+1. informacije o višini najemnin, neoddanih prostorih v najem in najemnikih, vključno s pogodbami …
------+2. informacije o vrsti portfelja nepremičnin;
------+3. dokazila o deležu neoddanih prostorov v najem in stopnji oz. hitrosti menjave najemnikov za …
------+4. dokazila o višini najemnin glede na vrsto, starost in loka cijo nepremičnine;
------+5. informacije o pomembnih najemnikih glede na vrsto, starost in lokacijo nepremičnine;
------+6. informacije o utemeljitvi odločitve za nepremičnino, povezano s kreditom, podprte s pregledom …
------+7. dokazilo o vrednosti zavarovanja s premoženjem in posameznih enot zavarovanja s premoženjem …
------+1. dokazilo o izkušnjah s podobnimi projekti in podobnimi vrstami sredstev, npr. pisarniškimi …
------+2. informacije o vseh tekočih projektih, ki jih razvija kreditojemalec;
------+3. dokazila o urbanis tičnih in gradbenih dovoljenjih;
------+4. informacije o gradbenikih, arhitektih, inženirjih in izvajalcih gradenj;
------+5. dokazila o pogodbah z izvajalci gradenj in ustrezna dokumentacija o razvoju, vključno z …
------+6. informacije o utemeljitvi odločitve za razvoj, podprte s pregledom ponudbe in povpraševanja na …
------+7. dokazila o ocenah stroškov in terminski načrt, vključno z možnimi izrednimi dogodki med …
------+1. dokazila o izkušnjah s podobnimi vrstami plovil in segmentov;
------+2. dokazila o lastništvu z informacijami o plovilih, npr. navedbo imena, registrske številke …
------+3. informacije o zavarovanju in klasifikaciji plovila, ki jo je izvedel urad za standardizacijo in …
------+4. dokazila o skladnosti z varnostnimi in okoljskimi predpisi, ki veljajo v sektorju ladjarstva;
------+5. informacije, ki temeljijo na tržnih podatkih, o vsaki vrsti plovila in obetih za segment, npr. …
------+6. dokazila o zunajbilančnih obveznostih, kot so zakupljena plovila in pozicije v terminski h …
------+1. informacije o poslovnem načrtu v zvezi s projektom;
------+2. dokazila o izkušnjah s podobnimi projekti;
------+3. informacije o vseh tekočih projektih, ki jih razvija kreditojemalec;
------+4. dokazila o urbanističnih in gradbenih dovoljenjih, povezanih s projektom;
------+5. informacije o gradbenikih, arhitektih, inženirjih in izvajalcih gradenj;
------+6. dokazila o pogodbah z izvajalci gradenj in ustrezna dokumentacija o razvoju, vključno z …
------+7. informacije o utemeljitvi odločitve za razvoj, podprte s pregledom ponudbe in povpraševanja na …
------+8. dokazila o ocenah stroškov in terminski načrt, vključno z možnimi izrednimi dogodki med …
---+Priloga 3 – Metrike za odobritev in spremljanje kreditov
------+1. razmerje med vrednostjo kredita in dohodkom;
------+2. razmerje med odplačilom kredita in dohodkom;
------+3. razmerje med dolgom in dohodkom;
------+4. razmerje med odplačilom dolga in dohodkom;
------+5. razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV). B. Kreditiranje mikro, malih …
------+6. d elež lastnih sredstev (razmerje med lastniškim kapitalom delničarjev in celotnimi sredstvi);
------+7. razmerje med (dolgoročn im) dolgom in lastniškim kapitalom;
------+8. EBITDA;
------+9. donosnost dolga (razmerje med čistimi poslovnimi prihodki in zneskom kredita);
------+10. razmerje med obrestovanim dolgom in EBITDA;
------+11. vrednost podjetja (vsota tržne vrednosti navadnih delnic, tržne vrednosti prednostnega …
------+12. stopnja kapitalizacije (razmerje med čistimi poslovnimi prihodki in tržno vrednostjo);
------+13. kakovost sredstev;
------+14. stopnja kritja servisiranja celotnega dolga (presežek EBITDA nad zneskom servisiranjem …
------+15. stopnja denarnega kritja obveznosti ( čista denarna sredstva, ustvarjena s poslovnimi …
------+16. stopnja kritja ( celotna kratkoročna sredstva, deljena s celotnim kratkoročnim dolgom);
------+17. analiza prihodnjega denarnega toka;
------+18. donosnost sredstev;
------+19. odplačilo dolga;
------+20. razmerje med kreditom in stroški (LTC);
------+21. stopnja kritja obresti;
------+22. donosnost lastniškega kapitala (razmerje med čist im dobič kom po plačilu obresti in davkov in …
------+23. donosnost vezanega kapitala (ROCE);
------+24. čisti dobiček glede na prihodke ;
------+25. gibanje prometa. C. Krediti za razvoj nepremičnin
------+26. razmerje med stalnimi sredstvi in lastniškim kapitalom;
------+27. razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (LTV);
------+28. lokacija in kakovost nepremičnin;
------+29. razmerje med kreditom in stroški (LTC);
------+30. DSCR za dejavnosti poslovnih nepremičnin ;
------+31. gibanje stopnje zasedenosti nepremičnin . Dobičkonosnost
------+32. razmerje med dohodkom od najemnin in odhodki za obresti, povezane s poslovnimi nepremičninami. …
------+33. vrednost pridobljenega dobrega imena;
------+34. izločite v dolo čenih sredstev od ostal ega premoženja (ring fencing);
------+35. razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljen ega premoženja (LTV);
------+36. upoštevanje poslovnega načrta;
------+37. količnik finančnega vzvoda ( razmerje med celotnim dolgom in EBITDA);
------+38. zmožnost odplačevanja. E. Financiranje ladjarstva
------+39. k oličnik finančnega vzvoda;
------+40. bonitetna ocena;
------+41. odplačilo z denarnim tokom iz poslovanja;
------+42. odplačilo s strani dajalca jamstva;
------+43. odplačilo s prodajo plovila;
------+44. neporavnana/neizvršena plačila.

English - European Union - Financial Industry -

Smernice o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06)

Smernice o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06)

https://www.eba.europa.eu/activities/single-rulebook/regulatory-activities/credit-risk/guidelines-loan-origination-and-monitoring – PDF

1. Pregled

,

Naslov	Regulativa
1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja	1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja
2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov	2. Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
3. Izvajanje	3. Izvajanje
4. Notranje upravljanje v zvezi z odobravanjem in spremljanjem kreditov	4. Notranje upravljanje v zvezi z odobravanjem in spremljanjem kreditov
5. Postopki odobravanja kreditov	5. Postopki odobravanja kreditov
6. Določanje cen	6. Določanje cen
7. Vrednotenje nepremičnin in premičnin	7. Vrednotenje nepremičnin in premičnin
8. Okvir za spremljanje	8. Okvir za spremljanje
Priloga 1 – Merila za odobritev kreditov	Ta priloga vsebuje nabor meril, ki bi jih bilo treba upoštevati pri oblikovanju in dokumentiranju meril za odobritev kreditov v skladu s temi smernicami. Kreditiranje potrošnikov
Priloga 2 – Informacije in podatki za oceno kreditne sposobnosti	Ta priloga vsebuje nabor informacij, podatkovnih elementov in dokazil, ki bi jih morali institucije in dajalci kreditov upoštevati pri zbiranju informacij za namene ocene kreditne sposobnosti v skladu s temi smernicami. Institucije in dajalci kreditov lahko, kadar je to ustrezno in primernejše, npr. kadar pri odobritvi kreditov uporabljajo avtomatizirane modele, uporabljajo druge vire informacij in podatkov ekonomske ali finančne narave, ki so potrebni za oceno, v skladu z veljavno zak onodajo, zlasti Direktivo 2008/48/ES, Direktivo 2014/17/EU in Uredbo (EU) 2016/679. A. Kreditiranje potrošnikov
Priloga 3 – Metrike za odobritev in spremljanje kreditov	Ta priloga vsebuje nabor posebnih kreditnih metrik, ki bi jih morali institucije in dajalci kreditov upoštevati pri izvajanju ocen kreditne sposobnosti in spremljanju kreditnega tveganja v skladu s temi smernicami. Institucije in dajalci kreditov lahko, kadar je to ustrezno in primernejše, za ta namen uporabljajo druge metrike. A. Kreditiranje potrošnikov

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Povezane zadeve

Povezave
Vrsta povezave	Zadeva
is related to	Imported: Guidelines on loan origination and monitoring (2021-06-30-1a61938f0f-1652)
is related to	Assignments added: Guidelines on loan origination and monitoring (2021-06-30-1a61938f0f-1652) – 7 links

EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/