DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/1085 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o metodologiji ocenjevanja, s katero pristojni organi preverjajo skladnost institucije z zahtevami za uporabo notranjih modelov za tržno tveganje (Besedilo velja za EGP)

(1)

Institucije lahko notranje modele za tržno tveganje uporabljajo samo, če izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Institucije bi morale te zahteve izpolnjevati ne le, kadar zaprosijo za dovoljenje za uporabo teh notranjih modelov, temveč tudi, kadar uporabljajo te modele in kadar zaprosijo za pomembne razširitve ali spremembe takih notranjih modelov. Zato je primerno določiti, da pristojni organi pri preverjanju, ali institucije izpolnjujejo navedene zahteve, za vsako od teh faz uporabljajo ista merila in isto metodologijo ocenjevanja. Vendar se zaradi učinkovitosti in zmanjšanja upravnega bremena od pristojnih organov pri ocenjevanju skladnosti institucij, ki jim je že bilo izdano dovoljenje za uporabo takih alternativnih notranjih modelov, ne bi smelo zahtevati, da ponovno ocenijo takšno dovoljenje. Namesto tega bi morali oceniti le skladnost s pravili, ki so relevantna za zadevno oceno, in v vsakem primeru upoštevati ugotovitve iz prejšnjih ocen.

(2)

Za zagotovitev, da institucije stalno izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, bi morali pristojni organi oceniti splošno kakovost rešitev, sistemov in pristopov, ki jih izvaja institucija, ter zahtevati stalne izboljšave in prilagoditve spremenjenim okoliščinam.

(3)

Za zagotovitev uskladitve in primerljivosti nadzorniških praks v različnih jurisdikcijah bi morala biti ocena pristojnih organov o tem, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, skladna s predpisanimi tehnikami ocenjevanja. Pristojni organi pa bi morali imeti možnost, da upoštevajo naravo, velikost in kompleksnost strukture in poslovnega modela institucije, kompleksnost alternativnih notranjih modelov, naravo finančnih produktov, ki jih ti modeli zajemajo, kakovost informacij, ki jih predloži zadevna institucija, in vire, ki jih imajo na voljo. Zato bi morali imeti pristojni organi pri ocenjevanju, ali institucija izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, določeno diskrecijsko pravico, ki jim omogoča izvajanje dodatnih pregledov in uporabo najustreznejših metod za preverjanje skladnosti s posebnimi zahtevami. Da bi lahko pristojni organi to oceno izvedli sorazmerno in glede na širok nabor finančnih produktov, ki so na voljo v trgovalnih dejavnostih, je treba poleg tega določiti kategorije finančnih produktov z naraščajočo ravnjo kompleksnosti, na katerih bi morala temeljiti ocena, ki jo opravijo pristojni organi.

(4)

Za zagotovitev zadostnega notranjega razumevanja alternativnega notranjega modela, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, je treba določiti, da mora kljub kakršnemu koli zunanjemu upravljanju nekaterih orodij za tveganja, informacijskih sistemov in rešitev za upravljanje tveganj vse ključne naloge, dejavnosti ali funkcije, povezane z notranjim modelom, izvajati enota za nadzor tveganj iz člena 325bi(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013. Iz istih razlogov bi morala ta pravila zahtevati tudi, da enota za nadzor tveganj izvaja ustrezne kontrole ter preskuse kakovosti in teste za validacijo za vse rešitve, oddane v zunanje izvajanje, da je v vseh primerih na voljo popolna dokumentacija o teh kontrolah in preskusih ter testih ter da pristojni organi vsa orodja in rešitve informacijske tehnologije, pridobljene od zunanjih ponudnikov, ocenijo podobno kot kadar so bili v celoti razviti z notranjimi postopki.

(5)

Vidiki upravljanja in operativni vidiki imajo osrednjo vlogo pri pravilnem delovanju alternativnega notranjega modela. Z metodologijo za preverjanje, ali institucija izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: metodologija ocenjevanja), bi zato bilo treba celovito oceniti te vidike upravljanja in operativne vidike, vključno s strukturo trgovalnih enot, vlogo višjega vodstva in upravljalnega organa, enoto za nadzor tveganj ter neodvisnim pregledom samega alternativnega notranjega modela.

(6)

Metodologija ocenjevanja v zvezi z vidiki upravljanja bi morala upoštevati, da so nekatere institucije, ki zaprosijo za dovoljenje za uporabo alternativnega pristopa notranjih modelov, že pred spremembo Uredbe (EU) št. 575/2013 z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (2) pridobile dovoljenje za uporabo notranjega modela za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Zato je treba določiti pravila za ocenjevanje, ki so podobna tistim, ki so bila določena v preteklosti za tiste vidike, ki niso bili spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/876, in uvesti nova pravila, ki zajemajo nove določbe, uvedene z navedeno uredbo, vključno z zahtevami glede trgovalnih enot iz člena 104b Uredbe (EU) št. 575/2013.

(7)

Da bi lahko pristojni organi ocenili skladnost z zahtevami za validacijo in pregled alternativnih notranjih modelov, bi morale institucije izvesti notranjo validacijo modela vsaj enkrat letno. Medtem ko bi morala začetna validacija zajemati vse metodologije, uporabljene v celotnem notranjem modelu, je ob upoštevanju kadrovskih omejitev in omejitev virov primerno določiti, da se letna validacija osredotoča vsaj na glavna vprašanja, opredeljena pri prejšnjih notranjih validacijah ali prejšnjih pregledih notranje revizije, ter na vse spremembe ali nove metodologije, uvedene v alternativnem notranjem modelu.

(8)

Trgovalne dejavnosti in finančni trgi se nenehno in hitro razvijajo. Da bi lahko pristojni organi upoštevali te značilnosti pri ocenjevanju, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, bi morala metodologija ocenjevanja vsebovati kvalitativne in postopkovne standarde v zvezi z uradno odobritvijo novih finančnih instrumentov in produktov s strani institucije ter njihovo uvedbo na področju trgovanja. Standardi za formalno novo politiko odobritve produktov so potrebni za zagotovitev, da je uvedba novih finančnih instrumentov in produktov, ki lahko pomenijo dodatne dejavnike tveganja ali zahtevajo metodološke spremembe notranjih modelov za merjenje tveganja, v celoti združljiva s celovitim nadzorom in validacijo.

(9)

Kakovost podatkov ter točnost ocene tveganja in izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje sta močno odvisni od zanesljivosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v ta namen. Podobno je mogoče kontinuiteto in doslednost postopkov upravljanja tveganj in izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje zagotoviti le, če so taki informacijski sistemi varni, zaščiteni in zanesljivi, informacijska infrastruktura pa je dovolj trdna. Zato je nujno, da pristojni organi pri ocenjevanju notranjih modelov za tržno tveganje preverijo tudi zanesljivost informacijskih sistemov institucije in zanesljivost informacijske infrastrukture, ki se uporablja za notranje modele.

(10)

Ena od novosti novega okvira za tržno tveganje iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013 je določitev kapitalskih zahtev na podlagi mer pričakovanega primanjkljaja. Zagotoviti je treba, da institucije dejavno spremljajo točnost teh podatkov. Zato je primerno od institucij zahtevati, da neposredno testirajo svoje mere pričakovanega primanjkljaja v okviru notranjega programa testiranja za nazaj, ki ga zahteva člen 325bj Uredbe (EU) št. 575/2013. Ker med udeleženci na trgu še ni uveljavljene metodologije za testiranje za nazaj za mero pričakovanega primanjkljaja, se ne bi smela predpisati nobena specifična metodologija, institucije pa bi morale imeti možnost, da v skladu s kvalitativnimi zahtevami iz člena 325bi navedene uredbe v zvezi s tem upoštevajo razvoj novih tehnik in najboljših praks.

(11)

Za notranje modele za merjenje tveganj se lahko šteje, da se izvajajo dosledno, kot je navedeno v členu 325bi(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjene vse regulativne zahteve. Poleg tega je bilo več temeljnih elementov Baselske reforme na področju tržnega tveganja vključenih v pravo Unije z delegiranimi akti, med drugim z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2058 (3), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2059 (4), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2060 (5), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1577 (6), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1578 (7) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/397 (8). Iz tega sledi, da bi morali pristojni organi preučiti, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ob upoštevanju teh delegiranih uredb. Za zagotovitev celovite ocene skladnosti notranjih modelov za tržno tveganje je treba določiti tehnike, s katerimi pristojni organi ocenjujejo skladnost institucij z vidiki, zajetimi v Uredbi (EU) št. 575/2013 in navedenih delegiranih uredbah. Zato bi morali pristojni organi pregledati specifično dokumentacijo, ki jo morajo pripraviti institucije.

(12)

Testiranje za nazaj ter zahteve po pripisu dobičkov in izgub zagotavljajo trdno podlago za kritično spremljanje uspešnosti notranjega modela za merjenje tveganj. Zato je treba določiti pravila za ocenjevanje, da se lahko upoštevajo rezultati teh testov. V zvezi s testiranjem za nazaj bi bilo treba zagotoviti kritično analizo preseganj, da se ugotovijo morebitne pomanjkljivosti v modelu, in da institucije spremljajo, ali spremembe vrednosti portfeljev temeljijo na dejavnikih tveganja, primernih za modeliranje, ali dejavnikih tveganja, neprimernih za modeliranje. Poleg tega bi morali pristojni organi glede na rezultate preskusa pripisa dobičkov in izgub oceniti točnost funkcij določanja cen, ki jih uporablja institucija, saj je njihova točnost bistvena za zanesljiv izračun kapitalskih zahtev.

(13)

Za zagotovitev dosledne uporabe zahtev iz člena 325bh Uredbe (EU) št. 575/2013 jih je treba podrobneje opredeliti. Ali institucije izpolnjujejo te zahteve, bi bilo treba oceniti na podlagi širših kategorij dejavnikov tveganja iz razpredelnice 2 člena 325bd Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato je treba za vsako od teh kategorij določiti, kako naj pristojni organi ocenijo, ali je zajeto tveganje osnove ter ali je obravnava krivulj in ploskev v notranjem modelu za merjenje tveganj zanesljiva.

(14)

Zaradi hitro spreminjajoče se in razvijajoče se narave finančnih trgov nezanesljivi, netočni, nepopolni ali zastareli podatki povzročajo napake pri ocenjevanju tveganj in izračunu kapitalskih zahtev, tudi v modelih tržnega tveganja. Pri postopkih upravljanja tveganj institucije lahko taki napačni podatki privedejo tudi do slabih upravljavskih odločitev. Zato bi bilo treba za zagotovitev zanesljivosti in visoke kakovosti podatkov ter njihove pravilne uporabe v notranjih postopkih in postopkih za izračun kapitalskih zahtev temeljito dokumentirati način, na katerega se zbirajo in shranjujejo podatki, ter postopke za tako zbiranje in shranjevanje, vključno s popolnim opisom značilnosti, preverjanj kakovosti, samodejnih filtrov in konkretnih virov dnevnih podatkov. Zato bi morali pristojni organi pri ocenjevanju notranjih modelov za tržno tveganje posebno pozornost nameniti kakovosti in zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo za namene modeliranja, ter postopkom, ki se uporabljajo za ohranjanje take kakovosti in zanesljivosti.

(15)

Za zagotovitev pravilnega izračuna kapitalskih zahtev bi morali pristojni organi pri ocenjevanju splošne kakovosti podatkov oceniti, ali je pristop, ki ga institucija uporablja za približek časovne vrste, zanesljiv. Z metodologijo ocenjevanja bi bilo zato treba preveriti, ali so izpolnjene zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ki urejajo uporabo približkov. Po potrebi bi se morala pravila, določena v tej metodologiji ocenjevanja, razlikovati glede na to, ali se časovna vrsta, za katero je bil uporabljen približek, nanaša na dejavnik tveganja, ki je uspešno prestal oceno primernosti za modeliranje, ali na dejavnik tveganja, ki je ni.

(16)

V zvezi z notranjim modelom tveganja neplačila, zlasti členi 325bn, 325bo in 325bp Uredbe (EU) št. 575/2013, mora metodologija ocenjevanja zagotoviti, da ti modeli tveganja privedejo do točnih rezultatov. Pravila, določena v metodologiji ocenjevanja, bi zato morala zajemati vse vidike, ki vplivajo na rezultat teh modelov, vključno z obsegom pozicij, zajetih s temi modeli, ocenami verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu, izbiro dejavnikov sistemskega tveganja za simulacijo neplačila izdajateljev in vsemi predpostavkami glede modeliranja, ki jih je pripravila institucija, kar vključuje vse predpostavke po modelu kopule za simulacijo neplačila več izdajateljev.

(17)

Tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in širših okoljskih vidikov, spreminjajo strukturo tveganj za finančni sektor in naj bi postala še vidnejša. Glede na pomen teh dejavnikov tveganja bi morali pristojni organi preveriti, ali institucije te povzročitelje tveganja upoštevajo v svojih programih stresnega testiranja iz člena 325bi(1), točka (g), Uredbe (EU) št. 575/2013. V zvezi s tem so institucije že sprejele ukrepe za vključitev okoljskih tveganj v svoje programe stresnega testiranja. Vendar bi morali pristojni organi za zagotovitev, da imajo institucije dovolj časa, da ta tveganja v celoti upoštevajo v svojih programih stresnega testiranja, začeti ocenjevati, ali institucije izpolnjujejo vse zahteve v zvezi s podnebnimi spremembami in širšimi okoljskimi vidiki, šele od 1. januarja 2025. Podobno bi bilo treba institucijam zaradi kompleksnosti izvajanja neposrednega testiranja za nazaj za pričakovani primanjkljaj dati na voljo dodatno obdobje, preden pristojni organi ocenijo njihovo skladnost na tem področju. Zato bi bilo treba določiti, da se za s tem povezani datum začetka ocenjevanja določi 1. januar 2026.

(18)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(19)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) –